185. redna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada je sprejela Uredbo o podrobnejši določitvi pogojev in meril za dodeljevanje državnih pomoči medijem. Na podlagi uredbe bo prvič mogoče pripraviti sodobne finančne spodbude za pomoč medijski panogi. Vlada z uredbo v skladu z Zakonom o medijih podrobneje določa pogoje za dodeljevanje finančnih podpor medijem v skladu z veljavnimi pravili državnih pomoči in pomoči po pravilu de minimis. Uredba je tudi podlaga za pripravo javnih razpisov in prijavo državne pomoči Evropski komisiji. Uredba natančneje določa pravila, ki so opisana v novemu Zakonu o medijih, ki predvideva več ukrepov za spodbujanje medijske pluralnosti, za lažji digitalni prehod tiskanih medijev in za spodbujanje izvirne produkcije digitalnih medijev, hkrati pa bo za tiskane medije namenjena subvencija distribucije na manj poseljenih področjih in subvencije digitalnih naročnin. Tiskanim in digitalnim medijem bo poleg tega omogočena subvencija novinarskih zaposlitev, povečujemo pa tudi podporo radijskim in televizijskim programom posebnega pomena ter podpiramo manjše, specializirane ali nepridobitne medije. Medijem bo iz naslova državne pomoči po novem namenjenih pet milijonov evrov na leto. Novi medijski zakon predstavlja prvo celovito prenovo zakonskih varovalk slovenskega medijskega prostora v več kot dvajsetih letih. Novi zakon naslavlja vse bistvene težave slovenskega medijskega prostora (spremenjene navade občinstva, nepregleden medijski trg, skrite interese lastnikov …), prvič pa prinaša tudi podlago za pripravo sodobnih oblik finančnih pomoči za medije, kakršne že dolgo poznajo v številnih evropskih državah.
Na današnji seji je Vlada Republike Slovenije v imenu ustanovitelja in edinega družbenika družbe Slovenska tiskovna agencija, d. o. o., sklenila Pogodbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) v letu 2026. Vlada je za podpis in izvajanje pogodbe pooblastila direktorico Urada vlade za komuniciranje Petro Bezjak Cirman. Vrednost letne pogodbe za leto 2026 znaša 3.403.379,00 evrov in je v primerjavi z letošnjo višja za skoraj 560.000 evrov oziroma za 19,6 odstotka. Gre za znesek, ki so ga v poslovnem načrtu za leto 2026 sprejeli nadzorniki STA. Povečanje sredstev bo STA omogočilo ustrezna vlaganja v posodobitev opreme in delovnih sredstev, v informatizacijo in v informacijsko varnost ter uskladitev plač s Kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti v Sloveniji. Dolžnost Vlade Republike Slovenije, ki v imenu Republike Slovenije izvaja pravice družbenika, je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA, kar z danes sklenjeno pogodbo vlada v celoti uresničuje.
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026–2035 »Z odgovornostjo in sodelovanjem do boljših izidov zdravljenja« in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2026–2035 (resolucija) je temeljni strateški dokument Republike Slovenije, ki določa usmeritve razvoja zdravstvenega sistema v obdobju naslednjih deset let. Pripravljena je na podlagi šestega odstavka Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki določa, da Republika Slovenija načrtuje razvojne možnosti in potrebe z oblikovanjem zdravstvenih programov in zmogljivosti. Namen resolucije je predstaviti dolgoročno vizijo trajnostnega, dostopnega in kakovostnega zdravstvenega varstva za vse prebivalce, ne glede na njihov socialni položaj, starost, kraj bivanja ali druge socialne ali demografske značilnosti. Dokument opredeljuje pet krovnih ciljev, ki so krepitev odpornosti, trajnosti in stabilnosti sistema zdravstvenega varstva; medgeneracijsko prilagojeno podporno okolje za zdravo življenje v vseh življenjskih obdobjih; razvoj sistema, ki bo hitro odziven na spremembe in razvoj novih zdravstvenih tehnologij in digitalnih rešitev; sistem z razvito kulturo varnosti, odgovornosti in odprte komunikacije ter prizadevanja za dosego ogljične nevtralnosti zdravstvenega sistema. Za uresničitev krovnih ciljev je opredeljenih trinajst ključnih področij, znotraj katerih so določeni ukrepi za njihovo doseganje. Slovenija z resolucijo postavlja trdne temelje za javni zdravstveni sistem, ki bo kos prihodnjim potrebam družbe, ter bo hkrati ostalo zavezano načelom solidarnosti, univerzalnosti, enakosti in kakovosti.
Vlada je izdala Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Uredba celovito ureja varstvo okolja pred hrupom ter določa stopnje varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ukrepe varstva pred hrupom, ocenjevanje kazalcev hrupa, pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja, vsebino strokovne ocene skladnosti obratovanja virov hrupa in vsebino ocene obremenjenosti okolja s hrupom. Spremembe so predvsem pojasnjevalne in terminološke narave. Dodan je izraz »mednarodno letališče«, ki se nanaša na letališča v Mariboru, na Brniku in v Portorožu. Jasneje je določeno tudi, da se uredba ne uporablja za heliporte, ki obratujejo v okviru bolnišnic, zlasti v primerih nujne medicinske, policijske in druge pomoči, s čimer se odpravlja dosedanje nejasnosti v praksi. Natančneje je zapisan 24. člen, ki ureja uskladitev obstoječih virov hrupa pri petih industrijskih obratih, ki so že dolgo umeščeni v bližino stanovanjskih območij. Gre za prehodno ureditev zatečenega stanja, pri čemer seznam teh obratov ostaja nespremenjen in velja že od leta 2010.
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji dala soglasje za povišanje brigadirja Boštjana Močnika, na formacijski dolžnosti generalmajor načelnik Generalštaba Slovenske vojske, v čin generalmajorja. Brigadir Boštjan Močnik izpolnjuje z zakonom predpisane splošne pogoje za povišanje v čin generalmajorja. V čin brigadirja je bil povišan leta 2021. Prav tako izpolnjuje posebne pogoje za povišanje v čin generalmajorja, določene z Uredbo o činih in poviševanju v Slovenski vojski, saj je bil s činom brigadirja več kot eno leto razporejen na dolžnost, za katero se zahteva čin generalmajorja, in sicer od 8. decembra 2023. Po izdaji soglasja s strani vlade bo minister za obrambo predlog za povišanje posredoval predsednici Republike Slovenije.