Učinkovito pobiranje DDV - Slovenija med državami z najnižjo DDV vrzeljo

Iz poročila Evropske komisije European Commission releases report on tax gaps to support competitiveness and fairer tax systems - Taxation and Customs Union je razvidno, da je DDV vrzel za Slovenijo (merjena kot odstotek v skupni teoretični DDV obveznosti) iz 8,4 odstotka v letu 2022 padla na 4,9 odstotka v letu 2023, kar je znatno nižje od evropskega povprečja z 9,5 odstotka. Slovenija se po višini DDV vrzeli v letu 2023 uvršča na 5. mesto med državami EU, takoj za Avstrijo, Finsko, Ciprom in Portugalsko, ter tako dosega znatno nižjo vrzel kot večina drugih držav članic, vključno z Nemčijo, Francijo, Italijo, Švedsko in Španijo.

Podatki v poročilu vključujejo podatke o vrzeli pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z DDV predstavljajo ocenjeno razliko med potencialnimi prihodki iz DDV ob popolnem izpolnjevanju obveznosti in dejanskim zneskom, ki ga poberejo davčni organi. 

Iz poročila Evropske komisije lahko povzamemo, da se je DDV vrzel v Sloveniji močno zmanjšala zaradi strukturnih premikov v gospodarstvu (manj storitev, več investicij), rasti aktivnosti v sektorjih z nižjim tveganjem, nižjega števila stečajev, ter ukrepov za izboljšanje izdaje računov (obvezna izdaja računov v vseh primerih) in nadzornih mehanizmov. Turizem in rekreacijske storitve so prav tako prispevali k omejevanju neizpolnjevanja obveznosti. 

Del poročila je tudi projekcija ocene vrzeli za Slovenijo za leto 2024, ki  kaže še nadaljnji padec vrzeli na 4,5 odstotka potencialnih prihodkov iz DDV.

Ocenjujemo, da so pomemben delež pri zmanjševanju vrzeli v zadnjem obdobju prispevale okrepljene nadzorne aktivnosti Finančne uprave, vključno s preventivnimi aktivnostmi ter aktivno politiko kaznovanja, kot je podrobneje opisano v nadaljevanju za leto 2024:  

• Finančna uprava je bistveno okrepila preventivni nadzor že v postopkih izdaje in odvzema identifikacijskih številk za DDV, vključno z ogledi na terenu. To neposredno zmanjša DDV vrzel, saj prepreči vstop subjektov, ki bi lahko generirali fiktivne dobave, navidezne račune ali neupravičene zahteve za vračila;
• Izvedenih je bilo veliko kontrolnih aktivnosti (pozivanje nepredlagateljev, samoprijave, naknadni nadzor), s skupnim učinkom 101 milijon evrov;
• Finančna uprava je v letu 2024  okrepila in usmerila inšpekcijske nadzore na področje sistemskih utaj DDV, kjer so tveganja največja. Iz tega naslova je bilo opravljenih 80 nadzorov ter dodatno ugotovljenih za 45,2 milijona evrov davčnih obveznosti. Skupaj je bilo tako v letu 2024 opravljenih 455 inšpekcijskih nadzorov DDV in ugotovljenih 57,5 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, kar je 37,5 odstotka več kot leta 2023. Učinek takšnih nadzorov je zelo pomemben, saj zmanjšujejo obstoječe neizpolnjevanje obveznosti za DDV, ter hkrati povečuje odvračilni učinek, kar dolgoročno znižuje davčno vrzel;
• Zaradi kršitev Zakona o davku na dodano vrednost so bile izrečene globe v skupni višini 13,5 milijona evrov.

Preventivno delovanje Finančne uprave in izvajanje različnih nadzornih ukrepov zagotovo vpliva na zniževanje DDV vrzeli, saj se na takšen način zvišuje stopnja prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Le-ta pa predstavlja enega izmed temeljev sodobnih davčnih sistemov ter seveda pomemben fokus delovanja Finančne uprave.