Pregled dezinformacij: Preoblikovanje meja resnice - kako ruske dezinformacije ponarejajo zgodovino

Rusko zgodovinsko manipuliranje ni namenjeno le ruski družbi, temveč tudi sosednjim državam in mednarodni skupnosti. Kremelj v zadnjem času uporablja različne tehnike, s katerimi želi prek ponarejanja zgodovine in izkoriščanja obstoječih zgodovinskih razprav uresničiti svoje agresivne ekspanzionistične cilje.

Kremelj pozna vašo zgodovino bolje od vas: na novo spisana litovska zgodovina

Marca 2025 je ruska univerza MGIMO predstavila 400-stransko knjigo z naslovom Zgodovina Litve s predgovorom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Njen deklarirani namen je »predstaviti objektiven prikaz zgodovine, ki upošteva uporabo  ponarejenih zgodovinskih pripovedi baltskih držav«.

V resnici je Zgodovina Litve niz nevarnih zgodovinskih manipulacij, ki dvomijo v litovsko suverenost. Knjiga zamolči sovjetske zločine nad Litovci, trdi, da ta država nikoli ni bila neodvisna, da je bila njena vključitev v Sovjetsko zvezo »koristna« in da je bila njena osamosvojitev leta 1991 »nedemokratična«. Sedanje litovske politične voditelje obtožuje, da promovirajo »profašistično ideologijo, utemeljeno na rusofobiji in radikalnem nacionalizmu«.

Rusija se predstavlja kot edini vir »zgodovinske resnice« za svoje sosede, katerih nacionalne zgodovine naj bi potrebovale popravke. Kremelj kaže sistematičen pristop k pisanju zgodovine na novo. Psevdozgodovinska pisanja ruskega predsednika Vladimirja  Putina je treba jemati resno. Julija 2021 je Putin objavil svoj članek »O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev«, ki mu je služil kot ideološka podlaga za obsežno rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022. Leto pozneje je univerza MGIMO objavila svojo prirejeno različico Zgodovine Ukrajine. Zgodovina Litve je izšla v isti seriji monografij.

Kot glavni avtor obeh knjig – Zgodovine Ukrajine in Zgodovine Litve – nastopa Maksim Grigorjev, ki se predstavlja kot strokovnjak na več področjih, med drugim zgodovini. Poleg nenavadno plodne kariere pisca in raziskovalca je Grigorjev vodil tako imenovani »Mednarodni javni tribunal za zločine ukrajinskih neonacistov«, organizacijo, ki širi glavne kremeljske dezinformacijske narative o Ukrajini. Grigorjev je prostovoljno sodeloval v Putinovi »posebni vojaški operaciji« proti Ukrajini. V okupiranem Donbasu se je ponosno fotografiral z orožjem v civilnih oblačilih. Dodajmo, da ženevske konvencije prepovedujejo borcem, da se borijo v civilnih oblačilih, saj to velja za zahrbtno.

Med avtorji knjige je tudi en litovski državljan: Giedrius Grabauskas, ki je leta 2020 pobegnil v Moskvo, potem ko je bil v Litvi iskan. Bil je tesen sodelavec Algirdasa Paleckisa, litovskega politika, obsojenega zaradi vohunjenja za Rusijo.

Kakšen je motiv Kremlja za objavo te psevdoakademske knjige? Malo verjetno je, da jo bo prebralo veliko Litovcev. Predgovor Sergeja Lavrova jasno razkriva namero Kremlja – ideološko delegitimirati suverenosti sosednjih držav in ustvarjanje psevdozgodovinskih opravičil za agresivna ruska dejanja. Lavrovov predgovor tej manipulativni, ne-zgodovinski knjigi kaže neposredno podporo Kremlja propagandističnim trditvam, ki Litvo prikazujejo kot agresivno, protirusko zahodno lutko.

Kremeljska »mapaganda«

Drugo orodje, s katerim Kremelj utemeljuje svoje geopolitične ambicije, je prepovedovanje, ponarejanje in namerno napačno interpretiranje zgodovinskih virov, vključno s starimi in sodobnimi zemljevidi Evrope in Azije. Trenutni vodja Ruskega geografskega društva je nihče drug kot nekdanji obrambni minister Sergej Šojgu, neposredno odgovoren za rusko invazijo na Ukrajino in obtožen vojnih zločinov.

Januarja 2023 je Rusija sprejela spremembo zakona o ekstremizmu, ki označuje zemljevide, ki izpodbijajo njene teritorialne zahteve iz let 2014 in 2022, za ekstremistične materiale. To pomeni, da morajo vsi zemljevidi, dostopni ruskim državljanom, tudi na spletu, kazati Rusijo z njenimi 'posodobljenimi' mejami iz let 2014 in 2022. A ruske oblasti gredo še veliko dlje v svoji 'mapagandi'. Sistematično širijo 'popravljene' zemljevide Rusije in Ukrajine po svetu, tako prek spleta kot fizično. Cilj Kremlja je legitimirati nezakonite aneksije ukrajinskih ozemelj v očeh mednarodne skupnosti. Moskva upa, da bodo javnosti postopoma sprejele nove meje, »ker tako kažejo zemljevidi«. Zaradi vztrajnih ruskih naporov so celo ugledni zahodni založniki in mediji že večkrat naredili napake in objavili zemljevide z napačnimi mejami Ukrajine.

Novembra 2016 je Vladimir Putin predstavil svoj pogled na meje, ko je dejal, da se »meja Rusije nikjer ne konča«. Po tej logiki se bodo ruske meje spreminjale, kolikor se bo širila država. Medtem bodo kremeljski kartografi poskušali svoje želje vsiliti mednarodni skupnosti.

Umetna inteligenca in globoki ponaredki za podžig zgodovinskih sporov

Junija 2025 se je Poljska soočila s skrbno pripravljeno provokacijo, v kateri je bila uporabljena napredna tehnologija umetne inteligence globokih ponaredkov (angleško deepfake). Ta provokacija je bila usmerjena v izkopavanja v vasi Pužniki v regiji Ternopil v Ukrajini ter širše v občutljivo zgodovinsko razpravo med Poljsko in Ukrajino o pobojih Poljakov, ki jih je med drugo svetovno vojno zagrešila Ukrajinska vstajniška vojska na območju današnje zahodne Ukrajine.

Med 4. in 6. junijem je stran na Facebooku, ki je domnevno pripadala poljskemu forenzičnemu strokovnjaku, profesorju Andrzeju Ossowskemu, objavila več zapisov. Med njimi naj bi bila resolucija ukrajinskega ministrstva za kulturo in strateške komunikacije o ustavitvi izkopavanj v vasi Pužniki ter video, v katerem Ossowski komentira to negativno odločitev. Gradivo je bilo lažno. Ossowski nikoli ni imel Facebook računa. Izkopavanja so bila zaključena že mesece prej.

Ponaredki so bili izjemno prepričljivi, celotna operacija pa je bila skrbno načrtovana že več kot leto dni pred incidentom junija 2025. Lažni profil na Facebooku je bil z imenom Ossowskega ustvarjen leto vnaprej in je zbral skoraj 300 povezav.

Čas izvedbe je bil skrbno izbran, saj je sledil takoj po drugem krogu predsedniških volitev na Poljskem. Cilj te deepfake operacije je bil spodkopati poljsko-ukrajinske odnose, da bi znova razplamtel zgodovinski spor med državama.

Pisanje zgodovine na novo za Moskvo seveda ni nič novega. Ima globoke korenine, ki segajo v njeno carsko obdobje. Več kot stoletje po oktobrski revoluciji so bili neprimerni zgodovinski podatki odstranjeni, 'olepšani' ali v celoti nadomeščeni z izjemno brutalnostjo. Zgodovina vsezvezne komunistične partije (boljševikov): kratki kurz, nekoč nekakšna biblija sovjetskih zgodovinskih učbenikov, je postavil vzorec, ko je čistke, neuspehe in notranje spore preoblikoval v junaške nujnosti. To tradicijo so pozneje nadaljevale vedno nove različice pripovedi o »osvoboditvah« in »bratski pomoči«. Današnje psevdoakademske monografije in prirejeni zemljevidi preprosto sledijo istemu priročniku: ko realnost nasprotuje kremeljskim ambicijam, realnost dobi novo izdajo. V tej logiki zgodovina ni toliko zapis dejstev, kot je peskovnik, v katerem je mogoče meje na novo narisati, sosede na novo zamisliti in neprijetne resnice potiho izbrisati. Navsezadnje, zakaj bi živeli s preteklostjo, ki jo imate, če si lahko izmislite boljšo?

Avtor: EUvsDisinfo | 11. december 2025

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.