Dr. Denis Golež in dr. Ajasja Ljubetič prejela ERC za utrditev samostojne raziskovalne kariere
Avtor: Evropski raziskovalni svet
Na razpis je tokrat prispelo kar 3121 prijav z vsega sveta, kar je 35 odstotkov več kot prejšnje leto, uspešnost pa je bila le malo več kot 11 odstotna. Po zahtevnem ocenjevalnem postopku so izbrali za financiranje 349 projektov. Med njimi sta tudi projekt META-QMS dr. Denisa Goleža in projekt PROPEL dr. Ajasja Ljubetiča.
Dr. Denis Golež
Avtor: Marjan Verč
Dr. Denis Golež je na panel ERC za fiziko kondenzirane snovi prijavil ambiciozen petletni projekt META-QMS – Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih (angleško Metastability in Quantum Materials and Simulators«), vreden 2 milijona evrov. Projekt bo potekal na Institutu »Jožef Stefan« v partnerstvu s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki s tem utrjujeta vlogo gostiteljskih ustanov za projekte ERC na panelu za fiziko kondenzirane snovi. Institut »Jožef Stefan« je gostil že kar šest in Univerza v Ljubljani dva raziskovalna projekta ERC s tega področja. Pogosto pa ti projekti potekajo v sodelovanju obeh ustanov. To potrjuje prepoznavnost področja fizike kondenzirane snovi v Sloveniji in hkrati odličnost okolja za razvoj kariere mlajših raziskovalcev in raziskovalk.
Raziskovalni projekt META-QMS izhaja iz preprostega vprašanja: kako lahko z zunanjim vplivom poskrbimo, da nekaj, kar bi sicer takoj razpadlo ali se prevrnilo, deluje stabilno? Nazoren primer je vožnja s kolesom: v mirovanju težko najdemo ravnovesje in kolo se hitro prevrne, a če ga poženemo, postane stabilno. V zadnjih desetletjih je veliko eksperimentalnih skupin poskušalo ta princip uporabiti za stabilizacijo novih kvantnih stanj z laserskimi pulzi.
Teoretični izziv je razumeti pravila, ki določajo, kdaj se kvantni sistem ujame v takšno umetno stabilizirano stanje. Osrednja ideja projekta META-QMS je razviti teoretična orodja za sistematično iskanje novih kvantnih stanj, ki bi bila brez zunanjega poganjanja nestabilna. Tekom projekta želijo ustvariti nekakšen zemljevid, ki bi vodil do novih kandidatov takšnih stanj. Teoretične napovedi bodo preverjali v sodelovanju z domačimi in tujimi eksperimentalnimi skupinami na kvantnih materialih in simulatorjih. Ti sistemi imajo velik potencial za nove kvantne tehnologije, kot so zelo hitra elektronska stikala, alternative laserjem ali kvantni spomin.
Dr. Ajasja Ljubetič
Avtor: Damjan Makuc
Dr. Ajasja Ljubetič je na panel ERC Molekule življenja: biološki mehanizmi, strukture in funkcije prijavil petletni prebojni projekt PROPEL – Rigidna organizacija proteinov za načrtovano gibanje z dovodom energije (angleško »Protein Rigid Organization for Powered Engineered Locomotion«), vreden 2 milijona evrov. Gre za prvi ERC projekt v Sloveniji na področju ved o življenju, namenjen mlajšemu raziskovalcu, ki se še uveljavlja. Gostiteljska ustanova, Kemijski inštitut, s tem potrjuje svojo znanstveno odličnost in zavezanost spodbujanju kariernega razvoja mlajših raziskovalcev. Za inštitut je to že sedmi raziskovalni ERC projekt in večina jih prihaja s širšega področja ved o življenju, kamor sodi tudi PROPEL.
Proteini v naših celicah delujejo kot drobni stroji, ki omogočajo življenje. Naravni proteinski motorji so se razvili za delovanje v celicah, vendar niso prilagojeni številnim novim aplikacijam, ki si jih znanstveniki zamišljajo. Zato je ustvarjanje tako kompleksnih sistemov še vedno velik znanstveni izziv. Cilj projekta PROPEL je ustvariti prvi popolnoma na novo zasnovan proteinski motor, to je protein, ki lahko hodi po tračnici v določeno smer in nosi tovor. Proteine bo dr. Ljubetič z ekipo oblikoval z naprednimi orodji umetne inteligence, njihovo gibanje pa bodo preučevali z občutljivimi meritvami na ravni posameznih molekul.
Umetno zasnovani proteinski stroji so bolj stabilni in lažje vodljivi kot naravni, kar utira pot napredku v bionanotehnologiji. Proteinski stroji bodo v prihodnosti lahko omogočili sintetične celične sisteme, izjemno ciljno usmerjene medicinske terapije in celo programabilne nanorobote. Njihovo načrtovanje in izdelava bi torej lahko vodila v preoblikovanje medicine in znanosti o materialih.
Veseli nas izjemen dvojni uspeh na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za utrditev samostojne raziskovalne poti – razpis, na katerem je bilo doslej v Sloveniji pridobljenih le 6 projektov, manj kot na drugih razpisih ERC. Prepričani smo, da bosta današnja dobitnika z izvedbo ERC projektov utrdila svoj položaj kot vodilna raziskovalca na svojih področjih ter s tem prispevala h krepitvi znanstvene odličnosti in internacionalizacije, ne le svojih gostiteljskih ustanov, ampak celotne slovenske raziskovalne skupnosti.
Prav krepitev znanstvene odličnosti in internacionalizacija sta pomembni prioriteti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Zato skupaj z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost z različnimi ukrepi uspešno podpiramo raziskovalke in raziskovalce v Sloveniji pri prijavah na razpise ERC. Del teh ukrepov sta na svoji poti uspešno izkoristila tudi oba današnja dobitnika, dr. Denis Golež in dr. Ajasja Ljubetič ki jima čestitamo in želimo veliko prebojnih odkritij pri izvedbi projektov ERC.