183. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada sprejela predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku

Vlada je danes potrdila predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki zmanjšuje administrativna bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev. Glavni cilj zakona je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do svojih podjetij.  

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pričakuje, da bo privlačnejša ureditev udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij povečala število vključenih podjetij, saj danes Slovenija dosega nizko vključenost podjetij v sheme delitve dobička med zaposlene. 

Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako se povišuje tudi zgornji limit izplačil. Ta naj bi se z 10 odstotkov povišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega je polovica (torej 10 odstotkov bruto mase plač) izplačila v denarju. Odpravlja se obvezna registracija pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi RS.

Predlog zakona predvideva tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah.

Nova ureditev delitve dobička med delavce je privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim, uveljavljajo 100 odstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to omejujoče določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže za 25 odstotkov. 

Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa morajo biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, mora družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila.

Obstoječa ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v praksi ni dobro zaživela, saj je v Sloveniji v tako shemo vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Je pa taka ureditev razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku. 

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Informacija o izvajanju dolgotrajne oskrbe

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Informacijo o izvajanju dolgotrajne oskrbe.

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, ki so namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. 

Informacija vsebuje podatke o vstopnih točkah in zaposlovanju na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo, podatke glede prejetih vlog za dolgotrajno oskrbo, izvedenih ocenah upravičenosti s strani vstopnih točk in izdanih odločbah o dolgotrajni oskrbi, klicnem centru 114, ki sprejema klice v zvezi z vprašanji dolgotrajne oskrbe. 

Vlada se je prek dokumenta seznanila tudi o cenah dolgotrajne oskrbe, postopku prevedbe oskrbovancev v domovih za starejše v uporabnike dolgotrajne oskrbe v instituciji, izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu in dolgotrajne oskrbe v instituciji ter informacijskem sistemu za dolgotrajno oskrbo.

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost