Pregled dezinformacij: Vzpon industrije dezinformacij po naročilu

V svetu propagande se je zgodila tiha revolucija. Za operacije, ki so jih nekoč vodile avtoritarne vlade in obveščevalne službe, se danes najemajo zasebna podjetja, ki kot svojo storitev prodajajo dezinformacije in zavajanje. Od lažnih armad na družbenih omrežjih do z umetno inteligenco gnanih kampanj blatenja so dezinformacije in tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanjem (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) postale globalni posel, ki avtoritarnim režimom ponuja nove načine vplivanja na druge – in možnost, da vse zanikajo.

Od državne propagande do dezinformacij po naročilu

Desetletja so informacijske operacije strogo nadzorovale države. Sovjetska zveza je izpopolnila veščino dezinformatsije, kasneje pa jo je Rusija institucionalizirala prek sodobnih digitalnih operacij, kot je Agencija za raziskovanje interneta (angleško Internet Research Agency - IRA).

V zadnjem desetletju pa se je ta model skomercializiral. Dezinformacije in zavajanje so postale tržna storitev, ki jo ponujajo podjetja z obveščevalskim, vojaškim ali marketinškim ozadjem. Ta podjetja po svetu prodajajo celotne pakete FIMI-kampanj, ki vključujejo lažne kampanje na družbenih omrežjih, hekerske vdore, objave ukradenih podatkov in »upravljanje narativov«, s katerimi širijo lažne in manipulirane vsebine v demokratičnih državah.

Najemanje zunanjih izvajalcev kot ščit

Takšno zunanje izvajanje prinaša tako učinkovitost kot možnost zanikanja. Avtoritarne države skušajo sedaj aktivno prenesti informacijske operacije na zasebne posrednike, s čimer se izognejo diplomatskim in pravnim posledicam.

S tem modelom lahko škodljivi akterji preizkušajo tvegane taktike kot so vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, hekanje ali globoki ponaredki – operacije, ki bi bile politično ali diplomatsko eksplozivne, če bi jih izvajale državne institucije. Tako lahko ciljajo tuje prebivalstvo s prilagojenimi kampanjami vplivanja, hkrati pa zanikajo kakršno koli povezavo z zasebnimi podjetji, ki jih izvajajo.

Zunanje izvajanje omogoča tudi »pranje informacij« – prikrivanje pravega izvora dezinformacij z njihovim širjenjem prek zasebnih podjetij, lažnih računov in posredniških medijev. Ko različni akterji sporočila ponavljajo in ojačujejo, ta začnejo delovati kot organska in lokalnega izvora. Tako lahko škodljivi akterji širijo ciljno usmerjene narative in hkrati zanikajo vsakršno vpletenost.

To je informacijski ekvivalent najemanja plačancev: naročnik uživa rezultate, ne nosi pa krivde.

Ekipa Jorge in komercializacija zavajanja

Preiskava Prepovedane zgodbe (angleško Forbidden Stories) iz leta 2023 o skupini Ekipa Jorge je razkrila notranje delovanje tega novega ekosistema vpliva-po-naročilu. Podjetje je trdilo, da je poseglo v 33 predsedniških volitev in na 27-ih tudi slavilo. Njegove stranke so bile politične stranke, korporacije in domnevno tudi državni akterji.

V središču operacij je bil sistem Napredne medijske rešitve z učinkom (angleško Advanced Impact Media Solutions - AIMS), programska oprema, ki lahko ustvari in upravlja tisoče lažnih računov na družbenih omrežjih s sintetičnimi fotografijami, življenjepisi in ozadji. Ti avatarji so lahko usklajeno preplavili javne razprave, širili narative ali nadlegovali nasprotnike.

Rusija ostaja ključen igralec v tem sistemu zunanjega izvajanja. Zasebna podjetja, kot sta Social Design Agency (SDA) in Structura, vodijo obsežne operacije vplivanja, ki v mnogih pogledih odsevajo in nadomeščajo funkcije starih tovarn trolov iz Sankt Peterburga. Upravljajo prikrita spletna sredstva, širijo narative, usklajene z državno politiko, in Kremlju nudijo dodatno plast zanikanja.

Novinarji pod krinko so podjetje posneli pri demonstraciji hekerskih tehnik, infiltracije v medije in plasiranja lažnih novic. Obseg teh operacij in njihova dostopnost plačnikom kažeta, da so dezinformacije postale globalno tržno blago.

Hibridne operacije: kjer se splet in resnični svet prepletata

Sodobne kampanje vplivanja niso več omejene le na splet, temveč delujejo v hibridnem prostoru med digitalnim in fizičnim svetom.

IRA je to pokazala med ameriškimi volitvami leta 2016, ko so se ruski operativci predstavljali kot ameriški aktivisti in organizirali resnične proteste, plačevali udeležence in usklajevali spletno ojačanje teh dogodkov. Kar se je začelo kot vojna z memi, se je končalo kot fizična mobilizacija.

Današnje hibridne operacije prepletajo hekanje, prikrito financirane lokalne vplivneže in navidezne medijske platforme. Operativci ustvarjajo spletne strani lažnih novic, ki delujejo verodostojno, in vplivne osebnosti, prek katerih vnašajo ciljno usmerjene narative v javno sfero. Ko enkrat vstopijo v obtok, se ti narativi pomešajo z avtentičnimi vsebinami in se širijo tako po digitalnih kot tradicionalnih medijih, kar močno oteži prepoznavanje manipulacij.

Avtomatizacija in umetna inteligenca: novi multiplikator moči

Prvotni model tovarn trolov – stotine mladih delavcev, ki ročno objavljajo vsebine v izmenah – nadomešča avtomatizacija, ki jo poganja umetna inteligenca.

Sistemi, kot je AIMS, ali novejša orodja, zasnovana na velikih jezikovnih modelih, lahko upravljajo tisoče lažnih računov ter ustvarjajo večjezične vsebine, prilagojene ciljnim občinstvom, v realnem času. Umetna inteligenca omogoča, da kampanje, ki so včasih zahtevale stotine ljudi, lahko vodi nekaj posameznikov ali celo ena sama oseba. Tisto, za kar je bila nekoč potrebna farma trolov in celotna stavba v Sankt Peterburgu, danes opravi en prenosnik.

Asimetrično informacijsko bojevanje

Pojav teh podjetij za vplivanje po naročilu je ustvaril novo strateško neravnovesje – asimetrično informacijsko vojno.

V tej asimetriji imajo avtokracije maksimalen doseg z minimalnim tveganjem. Doma jih ščitijo cenzura, nadzor in zanikanje. Demokracije pa so bolj izpostavljene. Zaradi transparentnosti in pravnega okvira so najbolj ranljive in imajo omejene možnosti obrambe.

To neravnovesje ni samo politično, je strukturno. Avtoritarni režimi lahko uporabljajo dezinformacije in orodja umetne inteligence za oblikovanje globalnih narativov, vplivajo na volitve v tujini in spodkopavajo zaupanje, hkrati pa se skušajo izogniti neposredni odgovornosti. Demokracije pa morajo igrati izključno obrambo na odprtih platformah, ustvarjenih za svobodno izražanje.

Izzivi za demokracijo in pot naprej

Te operacije že oblikujejo politično realnost. Podjetja za vplivanje po naročilu so targetirala volitve v Afriki, Evropi in Latinski Ameriki. Dezinformacijske kampanje poglabljajo polarizacijo, spodkopavajo legitimnost medijskih institucij ter izkoriščajo družbene delitve, da oslabijo demokratično kohezijo.

Trženje dezinformacij tvega ustvarjanje globalnega sivega območja, v katerem sta resnica stvar izbire, odgovornost pa izmuzljiva. Ko bodo orodja umetne inteligence postala cenejša in zmogljivejša, bo teh operacij verjetno še več in bodo še bolj sofisticirane.

Prepoznati to asimetrijo ter se odzvati z odpornostjo in regulacijo je edini način, da preprečimo, da bi resnica postala zgolj še ena tržna dobrina.

Avtor: EUvsDisinfo | 5. december2025

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.