Zaposlenim na upravnih enotah predstavili novosti gradbene zakonodaje in vodenja upravnih postopkov

Ker je po sprejetju sprememb zakonodaje pomembno, da se te začnejo tudi izvajati, je v prvi vrsti namen takšnih srečanj poskrbeti za ustrezno uveljavitev sprememb in namena zakona v praksi. Ministrstvo za naravne vire in prostor je tovrstni posvet v novembru že izvedlo za predstavnike občin, gospodarsko, inženirsko in arhitekturno zbornico, tokratno srečanje, organizirano skupaj z Ministrstvom za javno upravo, pa je bilo namenjeno zaposlenim na upravnih enotah.

Minister za javno upravo mag. Franc Props se je v uvodnem nagovoru zahvalil zaposlenim na upravnih enotah, da svoje zahtevno delo opravljajo odgovorno ter z veliko mero profesionalnosti in človečnosti skrbijo, da sistem deluje. Izpostavil je, da so uveljavljene zakonodajne in druge spremembe rezultat širokega sodelovanja med ministrstvi, upravnimi enotami in strokovnjaki iz prakse. V zvezi s spremenjenim Zakonom o splošnem upravnem postopku je poudaril da »gre za obsežnejšo spremembo, pripravljeno z jasnim ciljem: razbremeniti upravni postopek in s tem tudi vas, uradne osebe, ki vsak dan vodite postopke, rešujete vloge in komunicirate s strankami. Veliko procesnih dejanj, ki jih danes izvajate, ne prinaša dodane vrednosti ne vam ne strankam. Nekatera bremena izvirajo iz časov, ko so postopki temeljili na drugačnih tehnologijah, navadah in pričakovanjih. Novela ne posega v sistem odločanja ali pravno varnost strank – ta ostajata nedotaknjena. Spreminjamo le tisto, kar lahko posodobimo, poenostavimo in prenesemo v digitalno okolje. Verjamem, da boste spremembe pri svojem delu hitro začutili. In kar je najpomembneje: razbremenitev vas, pomeni tudi boljšo storitev za državljane. Manj časa porabljenega za administrativna bremena pomeni več časa za vsebinsko odločanje in kakovostno komunikacijo s stranko.«

Novosti oktobra sprejete novele Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) sta v nadaljevanju konference udeležencem podrobneje predstavila mag. Matjaž Remic in Apolonia Štembal iz Sektorja za splošni upravni postopek in upravno poslovanje Direktorata za kakovost. Cilj, ki smo ga zasledovali pri pripravi novele, je prav učinkovitejše vodenje upravnih postopkov, s čimer bodo ti postali prijaznejši do uporabnikov, hkrati pa bodo razbremenili zaposlene na organih, da bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju. To pa med drugim pomeni hitrejšo pot od začetka postopka do izdaje odločbe. 

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je poudaril, da ministrstvo nudi vso podporo tistim občinam, ki še nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov (OPN). Novosti zakona pa omogočajo sprejem celovitega OPN v dveh letih, spremembo v pol leta in lokacijsko preveritev v treh mesecih. »Zakon to omogoča, potrebna pa bo prilagoditev vseh nosilcev urejanja prostora,« je poudaril minister in dodal, da moramo spremeniti kulturo in zavest v postopkih ter spodbudil  mnenjedajalce k pogumnemu odločanju v postopkih. Učinkovitost lahko pomeni to, da se dovoljenje izda hitro, tudi če je odločitev negativna, je še poudaril Novak. Nekatere upravne enote, ki tako postopajo, poročajo o izboljšanju kakovosti dokumentacije za gradnjo. Sprememba zakonodaje uvaja enoten čas izdaje projektnih pogojev in čas za pridobitev mnenj k projektni dokumentaciji, je pojasnil minister in dodal, da so iz interventnega zakona o ukrepih po poplavah v zakon prinesli dobro prakso združenega lokacijskega in gradbenega postopka.

Spremembe prinašajo jasnejša pravila, krajše in preglednejše postopke ter večjo pravno varnost pri gradnji. Obenem se krepi strokovna odgovornost in nadzor, da bi preprečili škodljive posege v prostor. Gre za zakonodajo, ki izhaja iz prakse in konkretnih potreb, zato ni le načelna, ampak tudi uporabna in izvedljiva.

Ključne novosti Gradbenega zakona (GZ-1B) in Zakona o urejanju prostora (ZUrep-3C) sta nato predstavila Saša Galonja in Tanja Mencin iz Direktorata za prostor in graditev. Med drugim sta pojasnila, da gradbeni zakon bolj natančno določa, kako ravnati, če mnenje ni bilo izdano. Mnenjedajalec ima za izdajo mnenja 30 dni časa. Ko upravni organ dobi vlogo, mora v petih dneh pozvati organe, ki mnenja niso dali, da jih morajo izdati. Mnenjedajalec ima nato 15 dni časa, da mnenje izda. Če menja ni, se šteje, da se s projektom strinja in na ta način sporoča, da je projekt z njegovega vidika sprejemljiv.