V Bruslju o skupnem upravljanju evropske narave, obnovi narave in priložnostih v okviru Nature 2000

Posvet je otvoril državni sekretar na MNVP mag. Miran Gajšek, ki je poudaril, da skupno upravljanje naravnih virov še nikoli ni bilo tako pomembno kot je danes. »Omrežje Natura 2000 in obnova narave sta lahko priložnosti za celovit pristop k upravljanju narave in skupne kmetijske politike. Za doseganje ciljev ohranjanja narave in kmetijstva je potrebno stalno usklajevanje, tako na nacionalni ravni kot na ravni Evropske unije (EU)«.  

Udeležence posveta so nagovorili tudi Andreja Viher White, namestnica stalnega predstavnika Republike Slovenije pri EU, dr. Draško Veselinovič, Direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja - SBRA, Simona Vrevc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predstavnika evropske komisije: Andrea Vettori, vodja oddelka za ohranjanje narave pri Generalnem direktoratu za okolje pri Evropski komisiji in Gregorio Davila Diaz, namestnik vodje oddelka za okoljsko trajnost pri Generalnem direktoratu Kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji.

Slovenija – med evropskimi vodilnimi pri ohranjanju biodiverzitete

Dr. Katarina Groznik Zeiler in Andrej Bibič z Direktorata za naravo na MNVP sta uvodoma poudarila, da se Slovenija uvršča med biodiverzitetno najbogatejše evropske države. Visok delež 40 % območij Natura 2000 skupaj z nacionalnimi zavarovanimi območji  je odraz bogate biodiverzitete, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki pokrivajo okrog 60 % države ter izvajanja EU in mednarodnih zavez. Izpostavila sta dva ključna strateška dokumenta na področju ohranjanja narave v Sloveniji in sicer Nacionalni program za varstvo narave ter vladni Program upravljanja območij Nature 2000.

Prebivalci Slovenije naravo zelo cenijo – kar 80 % vprašanih meni, da je varstvo narave izjemno pomembno, medtem ko tuji obiskovalci kot najpomembnejši razlog obiska navajajo prav naravne lepote in možnosti za rekreacijo.

Slovenija upravlja območja Nature 2000 prek skupnega programa upravljanja, ki za vsako območje, vrste in habitatne tipe določa varstvene cilje, ukrepe in povezave z drugimi sektorskimi načrti. Temelj upravljanja ostaja javna uprava, ki je v zadnjih letih zagotovila izvedbo že 11 Natura kohezijskih projektov - projekt LIFE IP Natura.SI in pripravlja nove kohezijske projekte in strateški LIFE projekt. Kljub temu ostajajo izzivi, predvsem pomanjkanje kadra, razdrobljena zasebna lastnina in dolgoročno financiranje.

Kmetijska politika in biodiverziteta – nujnost sodelovanja in razumevanja

Doc. dr. Tanja Šumrada z Biotehniške fakultete je predstavila analizo izzivov, ki nastajajo na presečišču Skupne kmetijske politike (SKP), Nature 2000 in naravne obnove. Kmetijstvo ostaja eden ključnih dejavnikov izgube biodiverzitete, kot problem je izpostavila pomanjkanje znanja o upravljanju biotske raznovrstnosti na kmetijskih površinah, kar ovira uvajanje dodatnih ciljnih ukrepov.

Obenem naravovarstveni ukrepi pogosto niso oblikovani iz perspektive kmeta, kar povzroča nezaupanje, administrativne ovire in pomanjkljivo sprejemanje na terenu. Raziskave kažejo, da je ključno boljše komuniciranje, izobraževanje in krepitev svetovanja.

Za bolj ciljno naravovarstveno politiko bodo države potrebovale okrepljene institucije – od monitoringa do svetovalne službe. Poleg javnih sredstev pa bodo vedno pomembnejši tudi tržni mehanizmi, saj javno financiranje ne bo moglo pokriti vseh potreb obnove narave.

Simona Vrevc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila, da kmetje sledijo trendom, vendar morajo preživeti. Ukrepi morajo upoštevati realnost kmetijstva. Zato je pomembna usklajenost politik - dobre ukrepe je treba nadaljevati, modeli financiranja pa ne smejo biti nestabilni, če želimo doseči trajen učinek.

Tranzicijske regije – skriti biseri evropske narave

Prof. Dr. Peter Trontelj z Biotehniške fakultete je opozoril, da je evropska biotska raznovrstnost v globalnem merilu najnižja med nepoledenelimi celinami. Kljub temu pa obstajajo območja, ki ohranjajo izjemno vrednost – tranzicijske regije, kot so območja Dinaridov, Balkana in Panonije.

Njihova visoka biodiverziteta je posledica prepletanja biogeografskih con in zgodovinskih procesov. A prav ta območja so med najbolj ogroženimi zaradi robnih učinkov, nizke poseljenosti, izoliranih populacij ter premalo usmerjenega ohranjanja. Trontelj je predstavil izjemno jamsko biodiverziteto v Sloveniji, selitvene poti jastrebov ter velike zveri, ki dokazujejo, da so tranzicijski koridorji ključni za obnovo evropske biodiverzitete. Zato je nujno razumeti, ceniti in dodatno ohranjati ta območja.

Monitoring – ključ do uspešne naravne obnove

Prof. Dr. Al Vrezec z Nacionalnega inštituta za biologijo je izpostavil, da je kakovosten monitoring temelj učinkovitega upravljanja Nature 2000. Šele zanesljivi, dolgoročni podatki omogočajo pravočasno prepoznavanje sprememb, oblikovanje prilagojenih ukrepov ter identifikacijo območij, kjer je obnova najnujnejša. Primeri dobrih praks iz Slovenije dokazujejo, da lahko ustrezno zasnovan monitoring vodi v uravnotežene in učinkovite naravovarstvene odločitve.

Hrvaška – ambiciozni cilji in izzivi pri naravni obnovi

Ivana Jelenić z Ministrstva za varstvo okolja in zeleni prehod Republike Hrvaške je predstavila stanje Nature 2000 na Hrvaškem, kjer omrežje obsega skoraj 37 % kopnega in preko 32 % morja. Hrvaška je sprejela več sto načrtov upravljanja in obnovo narave postavila kot nacionalno prioriteto. Kljub temu pa ostajajo izzivi, predvsem pri financiranju, kadrih, monitoringu kazalnikov ter usklajevanju ukrepov v Jadranskem morju.

Priprava nacionalnega načrta za obnovo narave bo vključevala široko posvetovanje, največji poudarek pa bo namenjen ukrepom znotraj Nature 2000 – s posebnim interesom za obnovo morskih ekosistemov in vzpostavitev trajnostne rabe prostora.

Natura 2000 in vinogradništvo – primer sinergije

Robert Gorjak, vinska šola Belvin je poudaril, da je vinogradništvo v Naturi 2000 ne le možno, temveč lahko tudi izjemno uspešno. Ekološko, biodinamično in regenerativno kmetovanje ustvarjajo proizvode visoke kakovosti, hkrati pa prispevajo k ohranjanju krajine. V Sloveniji je 22.000 vinogradnikov, le majhen delež površin pa se nahaja v habitatih Nature 2000.

Natura 2000 za učinkovite rešitve na terenu

V razpravi na okrogli mizi, ki jo je vodil  državni sekretar na MNVP mag. Miran Gajšek, so sodelovali Ion Codescu, v.d. direktorja Direktorata za biotsko raznovrstnost pri Generalnem direktoratu za okolje pri EK,  Gregorio Davila Diaz, namestnik vodje oddelka za okoljsko trajnost pri Generalnem direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja pri EK, Igor Kreitmeyer, direktor Uprave za varstvo narave na hrvaškem Ministrstvu za varstvo okolja in zeleni prehod, Simona Vrevc, v.d. generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Dr. Katarina Groznik Zeiler, generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Govorniki so se strinjali:

• Obnova narave mora postati dolgoročna, stabilno financirana prioriteta.
• EU in države članice morajo zagotavljati predvidljiva in zanesljiva sredstva.
• Natura 2000 je model sobivanja, ne omejevanja – ključni so dialog, sodelovanje in razumevanje lokalnih skupnosti.
• Obe državi, Slovenija in Hrvaška, bosta v prvi fazi največ pozornosti namenili obnovi znotraj omrežja Nature 2000, zunaj pa predvsem vodnemu in kmetijskemu sektorju.
• Evropska komisija spodbuja medsektorsko sodelovanje in tako imenovani bottom-up pristop, ki omogoča preizkušanje učinkovitih rešitev na terenu.

Naložba v skupno prihodnost

Strokovni posvet je potrdil, da sta Natura 2000 in obnova narave izjemna priložnost za EU, za države z visoko biotsko raznovrstnostjo, kot sta Slovenija in Hrvaška, pa velik izziv. Za uspeh bodo ključni:

• dolgoročno, stabilno financiranje,
• okrepljena institucionalna podpora,
• vključevanje lokalnih skupnosti,
• ter poglobljeno razumevanje naravnih procesov, zlasti v tranzicijskih regijah.

Narava je temelj našega okolja, gospodarstva in družbene blaginje – zato je naložba v njeno obnovo naložba v našo skupno prihodnost.