Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu novembru 2025
Varnostni svet Organizacije združenih narodov | Avtor: UN
Večina držav, ki so podprle resolucijo, tudi Slovenija, je svoj glas za opredelila kot podporo prekinitvi ognja, stabilizaciji in rekonstrukciji Gaze, pa tudi miru, ki mora temeljiti na rešitvi dveh držav. Slovenija je opozorila na elemente, ki jih bo potrebno dodatno razdelati, obenem pa izpostavila pravico do samoodločbe in ozemeljsko celovitost Palestine.
Med novembrskimi odločitvami Varnostnega sveta velja posebej poudariti, da je Varnostni svet, vzporedno z Generalno skupščino ZN, soglasno sprejel resolucijo o pregledu arhitekture ZN za izgradnjo miru, ki poteka vsakih 5 let in ponuja priložnost za nadaljnjo krepitev komponent in zmogljivosti celotnega sistema ZN za izgradnjo in ohranjanje miru. Sprejem resolucije je rezultat celoletnega procesa, ki sta ga vodila Slovenija in Egipt.
Po skoraj dveh mesecih je Varnostni svet, tudi na zahtevo Slovenije, opravil razpravo o Ukrajini, v luči okrepljenih ruskih napadov na civilno in energetsko infrastrukturo. Slovenija je opozorila, da se kljub vsem pozivom in diplomatskim aktivnostim za dosego miru ruski napadi stopnjujejo. Posebej je izpostavila uporabo dronov, saj je te napade, ki so terjali več kot polovico vseh žrtev med civilisti, Mednarodna preiskovalna komisija za Ukrajino označila kot zločin proti človeštvu, tako zaradi smrtnih žrtev kot zaradi prisilnega razseljevanja prebivalstva.
Varnostni svet je palestinsko vprašanje obravnaval na rednem brifingu, kjer je Slovenija ponovno izpostavila humanitarne potrebe, obsodila nasilje naseljencev na Zahodnem Bregu ter pozvala k polnemu spoštovanju mednarodnega prava in zagotavljanju odgovornosti.
Na brifingu o Siriji je večina članic pozdravila sprejem resolucije, s katero sta bila sirski predsednik in notranji minister umaknjena s sankcijskega seznama, ki se nanaša na ISIL-Daiš in Al Kajdo, ter to označila kot pozitiven korak v podporo novi sirski vladi, spodbujanju gospodarskega okrevanja in omogočanju političnega procesa. Na brifingu so mnogi pozdravili tudi nedavno odločitev Sirije, da se pridruži Globalni koaliciji za boj proti Daiš. Slovenija je izpostavila humanitarne razmere ter pozvala k dialogu (nacionalnemu, regionalnemu in z mednarodno skupnostjo).
Vojne v Sudanu se je novembra Varnostni svet dotaknil samo posredno, preko obravnave razmer v Južnem Sudanu in posebnem administrativnem območju Abyei na meji med obema Sudanoma. Slovenija in ostale članice so izrazile zaskrbljenost zaradi prelivanja konflikta v Sudanu preko meja, zlasti z ogromnim pritokom beguncev, ki poleg podnebnih sprememb in politične nestabilnosti povzroča izredno slabe humanitarne razmere v širši regiji.
Na predlog predsedujoče Sierre Leone je Varnostni svet obravnaval stanje v Zahodni Afriki in Sahelu s poudarkom na boju proti terorizmu, saj Sahel postaja njegovo globalno žarišče. Slovenija je poudarila potrebo po regionalnem sodelovanju in celostnem pristopu do varnosti, razvoja in upravljanja ter pozvala k spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic v boju proti terorizmu, prekinitvi financiranja terorističnih skupin in zagotovitvi zadostne humanitarne pomoči ter njenega dostopa.
Varnostni svet je z resolucijami za eno leto podaljšal mandata mirovnih operacij MINUSCA v Srednjeafriški republiki in UNISFA v posebnem administrativnem območju Abyei na meji med Sudanom in Južnim Sudanom ter za 6 mesecev mandat operacije IRINI, ki obnavlja pooblastila za preglede plovil na odprtem morju ob obali Libije, za katere se ocenjuje, da kršijo embargo na orožje.
Varnostni svet je podaljšal tudi sankcijski režim za Jemen.
Varnostni svet je opravil odprto razpravo o osebnem in lahkem orožju, na kateri je obravnaval poročilo generalnega sekretarja OZN o tej temi. Slovenija je v svoji izjavi izpostavila pomen zaščite civilistov in ranljivih skupin ter pozvala k boljšemu upravljanju in učinkovitejšemu preprečevanju širjenja osebnega in lahkega orožja.
Sierra Leone je v program kot svoj tematski dogodek uvrstila odprto razpravo o prehranski varnosti v konfliktih. Slovenija je svoj nastop osredotočila na pomen spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, kot kontaktna točka za lakoto in konflikte je opozorila na nujnost ukrepanja Varnostnega sveta. Prav tako je izpostavila dolgoročne učinke lakote, ki najbolj prizadenejo že tako ranljive skupine prebivalstva.
Varnostni svet je obravnaval tudi učinke oboroženih spopadov na okolje. Slovenija, ki povezavo podnebnih in okoljskih izzivov ter varnosti poudarja kot eno svojih tematskih prioritet, je opozorila predvsem na vpliv okoljske škode na civiliste. Prav tako je izpostavila nujnost zaščite vode v oboroženih spopadih ter v kontekstu preprečevanja konfliktov pozvala k spoštovanju človekovih pravic (pravica do zdravega, čistega ter trajnostnega okolja) in podnebnemu ukrepanju.
Na Arria formula srečanju o varnosti pomorščakov je Slovenija opozorila na porast pomorske kriminalitete, piratstva, tihotapljenja in napadov na civilno ladjarstvo, ter izpostavila nujnost doslednega spoštovanja mednarodnega prava, vključno s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Poudarila je, da morajo vse države prispevati k varnosti morskih poti in odgovornosti za zaščito civilnega ladijskega prometa.
Predsednik Varnostnega sveta ter predsednica 80. zasedanja Generalne skupščine OZN sta 25. novembra objavila skupno pismo, s katerim se je formalno začel proces izbora nove generalne sekretarke oz. novega generalnega sekretarja OZN.