Ministrica Fajon v Haagu za nadaljnje ukrepe za zaščito Mednarodnega kazenskega sodišča
Govor ministrice Fajon v Haagu | Avtor: Jacob Shelby
V kontekstu letošnje osrednje teme krepitve zaščite MKS in njegove odpornosti je ministrica Fajon v svojem nagovoru na skupščini poudarila pomen neodvisnosti in nepristranskosti tega sodišča in spoštovanja vladavine prava ter obsodila napade, sankcije, grožnje in poskuse ustrahovanja sodišča, izvoljenih uradnikov sodišča in njegovega osebja ter tistih, ki z njimi sodelujejo.
"Vsakršne grožnje in poskusi spodkopavanja neodvisnega dela sodne institucije, vključno s tistimi, ki z njo sodelujejo, predstavljajo napad na pravno državo, človekove pravice in stabilnost mednarodnega reda, ki temelji na mednarodnem pravu. Pravičnost je pomembna in jo potrebujemo – žrtve, ki so v središču MKS, in vsi mi, ki potrebujemo zagotovilo, da takšna kazniva dejanja ne bodo ostala nekaznovana ali se ponovila," je izjavila.
Ministrica Fajon se je srečala s sodnico MKS Beti Hohler, s katero se je pogovarjala, kako sankcije ZDA vplivajo na njeno delo. "Nedopustno je, da je danes že šest sodnikov in trije najvišji tožilci MKS pod sankcijskim režimom, ki jih izenačuje s teroristi in prekupčevalci z drogami. Slovenija ostro zavrača ukrepe, uperjene zoper osebe, ki v prvi vrsti skrbijo za spoštovanje prava," je izpostavila slovenska zunanja ministrica.
Slovenija še naprej podpira aktivacijo zaščitne uredbe EU, ki bi dala jasno sporočilo vsem pravnim osebam s sedežem v EU, da ameriške sankcije ne smejo imeti učinka v evropskem prostoru. Ob zavedanju, da je odločitev o tem v rokah Evropske komisije, ki mora pri tem imeti zadostno podporo držav članic, in da zaenkrat o tem še poteka razprava, si Slovenija skupaj s podobno mislečimi državami prizadeva za druge možne ukrepe za zaščito sodišča in njegovih uslužbencev. Ena izmed možnosti je močno politično sporočilo na visoki ravni pravnim osebam, ki zagotavljajo storitve sodišču in njegovim uslužbencem, da naj ne sledijo ameriškim sankcijam in naj delujejo v podporo sodišču in vladavini prava, kar je prioriteta zunanjepolitičnega delovanja EU in držav članic. V razpravi je tudi iskanje možnih poti za nadaljnje zagotavljanje finančnih tokov v kontekstu vzpostavljenih sankcij.
Ministrica Fajon je na srečanju s predsednico MKS Tomoko Akane in sodnim tajnikom Osvaldom Zavalom Gilerjem ponovno poudarila neomajno podporo Slovenije temu sodišču in zavezanost ohranitvi njegove neodvisnosti in odpornosti: "Obsojamo vmešavanje v delo sodišča, grožnje in sankcije, vključno s kibernetskimi napadi in morebitnimi nadaljnjimi ukrepi zoper sodišče. Takšni nedopustni pritiski na sodišče in osebje škodujejo delovanju tega sodišča v vseh situacijah, ki jih obravnava - v primeru Palestine, Ukrajine, Sudana, Libije, Srednjeafriške republike in drugih."
Po besedah ministrice Fajon enotnost držav pogodbenic predstavlja temelj odpornosti sodišča, za njegovo učinkovito delovanje je ključno sodelovanje držav in tudi ustrezna finančna podpora. "Za dolgoročni uspeh ne sme biti prostora za dvojna merila, transakcijsko politiko ali selektivno uporabo mednarodnega prava. Spoštovanje sodnih odločb krepi učinkovitost mednarodnega pravnega sistema," je zaključila.
Na srečanju z Upravnim odborom Skrbniškega sklada za žrtve pri MKS je ministrica Fajon obvestila, da bo Slovenija namenila prostovoljni prispevek skladu za žrtve nasilja na podlagi spola v Srednjeafriški republiki.
Ob robu skupščine se bo ministrica za zunanje in evropske zadeve srečala tudi z generalnim direktorjem Organizacije za preprečevanje kemičnega orožja Fernandom Ariasom, s katerim bosta govorila o podpori Slovenije OPCW pri uresničevanju njenega mandata in možnostih za krepitev sodelovanja na področju globalnega razoroževanja in ne-širjenja kemičnega orožja v svetu. Slovenija je bila 25. novembra izvoljena v Izvršni svet Organizacije za preprečevanje kemičnega orožja za obdobje od 2026 do 2028.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon bo jutri obiskala Evropski center za vesoljske raziskave in tehnologijo, ki deluje v okviru Evropske vesoljske agencije (ESA). Slovenija je s 1. januarjem 2025 postala polnopravna članica ESA, kar ji omogoča sodelovanje s podjetji držav članic ESA in drugih držav, s tem pa se krepi tudi prepoznavnost Slovenije v mednarodnem vesoljskem sektorju.