Vlada na obisku v Podravski regiji
Maribor - mesto znanja in kulture
V okviru vladnega obiska v Podravju se je premier dr. Robert Golob udeležil položitve temeljnega kamna za Center odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije. Gre za enega izmed prvih in ključnih izvedbenih projektov širšega programa INNOVUM Univerze v Mariboru.
»Ob nastopu mandata smo zelo jasno povedali, da je znanje eno od področij, v katero bomo sistematično in aktivno vlagali. Sredstva, ki jih namenja država za področje raziskav, znanosti in inovacij, smo v tem mandatu povečali z manj kot 400 na več kot 800 milijonov letno,« je v nagovoru povedal premier. Dodal je: »Verjamem, da je z jasno definirano identiteto naroda znanje tisto, ki definira njegovo prihodnost.« Sredstva za znanost je zato vlada povečevala v skladu z načrtom.
Krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom
Vzpostavitev Centra odličnosti bo med drugim omogočila povečanje raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti Univerze v Mariboru, krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, zmanjševanje bega možganov in večjo zadržanost mladih raziskovalcev v regiji, pa tudi pospešitev tehnoloških in inovacijskih procesov, vključno z rastjo podjetij z visoko dodano vrednostjo. V Center odličnosti bodo umeščene napredne tehnološke zmogljivosti za raziskave in razvoj na področjih fotonike, polprevodniških tehnologij, RF/radijskih tehnologij in fotovoltaičnih sistemov. Gre za ključne omogočitvene tehnologije (KETs), ki so temelj zelenega in digitalnega prehoda ter pomemben razvojni steber vesoljskih tehnologij.
Center Rotovž: 18 milijonov evrov kohezijskih sredstev
Vlada je na "terenski" 181. redni seji potrdila drugo spremembo Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, s katero se Slovenija odziva na prenovljene razvojne usmeritve EU. V program je kot strateška operacija umeščena obnova Centra Rotovž, za katero je v koheziji predvidenih 18 milijonov evrov evropskih sredstev.
S spremembo programa država prerazporeja 243,5 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev ter dodatnih 15,5 milijona evrov iz varnostne mreže v štiri nove cilje: krepitev konkurenčnosti in strateških tehnologij (tudi platforma STEP in projekt HPC 2), energetski prehod in varnost, obrambno-varnostne projekte dvojne rabe (zlasti v zdravstvu) ter dostopna in trajnostna javna najemna stanovanja. Sprememba omogoča tudi ugodnejše pogoje črpanja, med drugim podaljšanje obdobja izvajanja do konca leta 2030 in višjo stopnjo sofinanciranja za nove cilje.
Nadzorovano zapiranje Premogovnika Velenje vključuje tudi socialne ukrepe za zaposlene
Na seji v Mariboru je vlada poleg navedenih ukrepov določila še besedilo predloga Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister Novak, zakon določa 20-letni, nadzorovan program zapiranja in sanacije rudnika, s skrajnim rokom dokončanja do leta 2045, ter ureja postopke zapiranja in likvidacije (ne pa pridobivanja premoga), saj gre za zadnji klasični rudnik v Sloveniji. Poseben poudarek je na socialnih ukrepih za zaposlene: omogočene so predčasne poklicne in starostne upokojitve pod ugodnejšimi pogoji, pravice do odpravnin, prekvalifikacij in drugih podpor. Minister je izpostavil, da je bil zakon usklajen s stroko in sindikati ter je podlaga za nadaljnje prestrukturiranje regije.
Uporaba zakona je predvidena po odobritvi Evropske komisije, okvirno od 1. julija 2026, finančni okvir zapiranja pa presega 1,13 milijarde evrov v obdobju 2026–2045.
Dodatni ukrepi za stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema
Vlada je na današnji seji sprejela tudi predlog Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.
Predlog zakona vsebuje nujne, ciljano usmerjene ukrepe na področju zdravstvenega varstva, s katerimi se odločilno vpliva na stabilizacijo celotnega zdravstvenega sistema in katerih namen je v najkrajšem času okrepiti njegovo delovanje na način, da bo kar najbolj optimalno. Podaljšuje tudi veljavnost nekaterih že sprejetih začasnih ukrepov, in sicer glede stopnje znanja slovenskega jezika, vsebine prijave za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev ter podlage za prenos kompetenc iz zdravnika na posamezne zdravstvene delavce.
S predlagano novelo zakonodaje vlada med drugim omogoča:
- mesečno spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine v višini 1000 evrov bruto
- plačevanje mentorskega dodatka v okviru kliničnega in praktičnega usposabljanja študentov in dijakov
- sklepanje pogodb za področje zobotehnike, ortotike in protetike ali optike in optometrije med izvajalcem v javni zdravstveni mreži in zasebnim izvajalcem.
- takojšnjo finančno stabilizacijo bolnišnic
- ukrepanje zoper absentizem.
Posvet z župani in gospodarstveniki
Obisk vlade v Podravju se je sklenil s posvetom z župani in gospodarstveniki, na katerem je vlada predstavila ključne razvojne usmeritve za regijo ter pridobila povratne informacije lokalne skupnosti.
Kot je v izjavi po posvetu dejal podpredsednik vlade Matej Arčon, je na posvetu prevladalo zavedanje, da je treba še naprej krepiti vlogo maribora kot kulturnega in znanstvenega središča.