Slovenija s podvojenim vlaganjem v programe ESA za hitro rast slovenskega vesoljskega sektorja
Na zasedanju so potrdili resolucije o krepitvi prihodnosti Evrope preko vlaganj v vesolje, o višini sredstev za opravljanje osnovnih aktivnosti agencije, o vesoljskem centru Gvajana in strateški testni infrastrukturi v obdobju 2026-2030.
Državni sekretar Matevž Frangež je na zasedanju poudaril, da so vlaganja v vesoljski sektor ključna za konkurenčnost, avtonomijo in odpornost Evrope, zlasti zaradi spremenjenih geopolitičnih in podnebnih okoliščin. Dejal je: »Slovenija bo s povečanimi vlaganji v programih Evropske vesoljske agencije v naslednjem triletnem obdobju omogočila nadaljnjo pospešeno rast in razvoj slovenskega vesoljskega sektorja.« Posebej je izpostavil vlaganja v programe in projekte, ki zagotavljajo podporo nastajanju in rasti startupom, osredotočenim na razvoj vesoljskih tehnologij in storitev, prav tako pa na nujnost večje odpornosti in avtonomije. Slovenija bo tako z ESA razvila digitalni dvojček Slovenije za spremljanje in odziv na ekstremne vremenske pojave, podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost, urbani razvoj, upravljanje naravnih virov in pomoč v naravnih nesrečah.
Slovenija je na ministrskem zasedanju Sveta ESA potrdila sodelovanje v naslednjih izbirnih programih:
- program za razvoj splošnih tehnologij (angleško General Support Technology Programme – GSTP),
- programi opazovanja Zemlje (angleško Earth Observation – EO), ki vključuje tudi razvoj digitalnega dvojčka Slovenije, industrijske inovacije (InCubed) in evropsko odpornost in vesolje (angleško Resilience from Space – ERS),
- program za človeške in robotske raziskave E3P4,
- znanstveni program Prodex.
Slovenija se je odločila tudi za sodelovanje v novem programu spodbujanja komercializacije in konkurenčnosti (angleško Accelerating Commercialisation and Competitiveness of the European Space Sector - ESA ACCESS) za spodbujanje komercializacije vesoljskih tehnologij, pri tem pa se bo z vzpostavitvijo nacionalne mreže ESA poslovnih inkubatorjev (angleško - ESA Business Incubation Center) osredotočila na ciljano podporo pri razvoju startup in scaleup podjetij, prav tako pa s programom poslovne aplikacije in vesoljske rešitve (angleško Business Applications and Space Solutions – BASS) podprla razvoj vesoljskih aplikacij. Nadaljevala bo tudi sodelovanje na področju telekomunikacij in varne povezljivosti iz vesolja.
Povečana vlaganja Slovenije v programe ESA, s tem pa tudi povečane priložnosti za slovenski vesoljski sektor, sledijo sprejetemu Akcijskemu načrtu za izvajanje Slovenske vesoljske strategije do leta 2030.
Programi so povezani s konkretnimi priložnostmi za projekte slovenskih podjetij in institucij. Vsi programi zagotavljajo geografsko povračilo sredstev v višini najmanj 84 odstotkov vloženih sredstev, pri tem pa je Slovenija doslej prejela več sredstev, kot jih je v programe ESA vplačala.
V zadnjih letih so podjetja izkoristila priložnosti in uspešno konkurirala na razpisih ESA. Nekatera podjetja in institucije so uspešno sodelovanje z ESA nadgradila tudi v okviru programa Obzorje ali sklenila večje komercialne posle na mednarodnih trgih.
Podjetja in institucije, ki razvijajo vesoljske tehnologije in izvajajo vesoljske raziskave, ki so v mednarodnem okolju prepoznavni in globalno konkurenčni, so med drugimi Sinergise, Skylabs, Balmar, Dewesoft, Duol, Cosylab, Vesolje-SI, Inštitut Jožef Štefan, ZRC SAZU, Geocodis, pa tudi Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza v Novi Gorici. Več o slovenskem vesoljskem sektorju si lahko preberete v novem katalogu slovenskega vesoljskega sektorja, ki ga je pred ministrskim zasedanjem ESA izdala Slovenska vesoljska pisarna.
Odločitve sprejete na ministrskem zasedanju ESA, bodo omogočile nadaljevanje uspešnega sodelovanja slovenskih podjetij in institucij v programih ESA, povečana vlaganja pa omogočajo tudi vključevanje novih podjetij, še posebej na področju prebojnih tehnologij, kjer je Slovenija v samem vrhu razvoja.