Prva konferenca Slovenskega centra za krožno gospodarstvo povezala ključne akterje krožnega prehoda
Skupna ambicija za krožno prihodnost
Konferenca je naslovila izzive, ki spremljajo prehod v krožno gospodarstvo, ter priložnosti, ki jih prinašajo nove zakonodajne spremembe, tehnološke rešitve in dostopni finančni instrumenti. Kot osrednji cilj dogodka so organizatorji navedli povezovanje malih in srednje-velikih podjetij, občin ter oblikovalcev politik v skupno razpravo o tem, kako okrepiti sodelovanje, industrijsko simbiozo in sistemsko podporo. »Ponosni smo, da smo kot vodilni akter krožnega prehoda v Sloveniji na prvi konferenci uspeli povezati tako raznolik nabor deležnikov. Le s celovitim sodelovanjem med podjetji, lokalnimi skupnostmi, komunalnimi službami, socialnimi podjetji in oblikovalci politik lahko ustvarjamo rešitve, ki resnično podpirajo prehod v krožno gospodarstvo. Današnje srečanje je pokazalo, kako pomembno je graditi mostove med različnimi sistemi, saj lahko le skupaj oblikujemo prehod, ki je učinkovit, trajnosten in dolgoročno vzdržen,« so ob uspešno zaključeni konferenci delili organizatorji dogodka.
Konferenco je slavnostno otvoril Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor. V kratkem video nagovoru je delil izkušnje in izzive, s katerimi se Maribor kot lokalna skupnost srečuje na poti v krožno gospodarstvo. Skoraj 100 prisotnih v dvorani sta nato pozdravila tudi predstavnika odločevalcev in gospodarstva. Mag. Matej Skočir, z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) je predstavil vlogo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki s svojimi politikami in usmeritvami podpira podjetja pri prehodu v krožno gospodarstvo ter krepi mednarodno povezovanje. Vesna Nahtigal, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa je v svojem nagovoru poudarila, da je krožno gospodarstvo edina logična pot naprej, pri čemer je izpostavila trojno planetarno krizo, izzive kritičnih materialov in potrebo po novih poslovnih modelih. Oba sta poudarila, da morajo odločevalci, gospodarstvo in lokalne skupnosti za uspešen prehod na krožno gospodarstvo uspešno sodelovati pri razvoju krožnih modelov ter da je za to potreben stabilen okvir, ki povezuje lokalno, nacionalno in podjetniško vizijo.
Kritični materiali, reciklaža in vloga SCKG
Po pozdravnih nagovorih so obiskovalci lahko prisluhnili uvodnem predavanju dr. Andreja Kržana (Kemijski inštitut). Izpostavil je, da bo prihodnost plastike odvisna od sposobnosti njene vključitve v zaprt materialni krog. Poudarja, da je za to potrebna tehnološka nadgradnja, a predvsem sistemska zasnova, ki bo omogočila kakovostne tokove sekundarne plastike.
Sledil je kratek moderiran pogovor, kjer so sodelovali dr. Andrej Kržan, Marija Čebular Zajec (MGTŠ), Jure Fišer (Surovina d. o. o.) in Matjaž Fingušt (Bran grupa d. o. o.). Moderirani pogovor je osvetlil ključne ovire krožnega prehoda v Sloveniji – od zakonodajnih izzivov in bremena za mala podjetja, do pomanjkljive infrastrukture za reciklažo ter materialnih izzivov, pri čemer so sogovorniki poudarili tudi nujno vlogo raziskovalne sfere pri razvoju rešitev.
Uredbe, financiranje in dobre prakse
V sklopu kratkih predavanj 'Krožnost, ki se splača' so govorci osvetlili konkretne spremembe, ki lahko podjetjem ustvarijo nove priložnosti. Tinkara Kopar (Zavod za gradbeništvo Slovenije) je predstavila vpliv nove EU uredbe o gradbenih proizvodih na slovensko gradbeništvo in nujnost uvajanja krožnih materialov v gradbene verige, Alenka Marovt (MGTŠ) pa je predstavila finančne instrumente za podjetja, s poudarkom na tem, da je za uspeh ključna pravočasna priprava projektov. Sledili sta predstavitvi dobrih praks na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji. dr. Tanja Bagar (CEROP) je pokazala, kako komunalno podjetje uvaja načela krožnosti v praksi, ter izpostavila največje izzive pri zapiranju lokalnih materialnih tokov, Ana Oštrbenk (Willy Stadler) pa je predstavila rezultate testiranj novih embalaž ter opozorila na pomen sodelovanja med proizvajalci, zbiralci in predelovalci za izboljšanje reciklažnih stopenj.
Krožni preboji na lokalni ravni
Skupinski del dogodka se je zaključil z okroglo mizo pod sloganom 'Krožni preboji na lokalni ravni ali kako povezati vizijo, prakso in politiko'. Na njej so sodelovali mag. Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje (MOPE), dr. Tanja Bagar, komunalno podjetje CEROP, Mojca Žganec Metelko, direktorica socialnega podjetja KNOF in dr. Vito Martinčič, direktor Snage Maribor.
Govorniki so poudarili, da se krožno gospodarstvo začne lokalno – tam, kjer nastajajo materiali, storitve in odločitve. Osvetlili so, kako lahko komunalna podjetja s svojo infrastrukturo, znanjem in lokalno vpetostjo pospešijo razvoj učinkovitih krožnih modelov in kaj še potrebujejo za večjo operativno uspešnost – od kadrovskih do zakonodajnih podpor.
V popoldanskem delu dogodka so udeleženci lahko sodelovali na kar šestih delavnic
O Slovenskem centru za krožno gospodarstvo
Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG) je nacionalni projekt, ki ga financirata Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Evropski regionalni razvojni sklad. Njegovo poslanstvo je pospešiti prehod Slovenije v krožno gospodarstvo s sistemsko podporo podjetjem, lokalnim skupnostim in drugim deležnikom pri učinkoviti rabi virov, razvoju trajnostnih poslovnih modelov in uvajanju inovacij. Center krepi znanje, spodbuja povezovanje ter ustvarja sinergije med gospodarstvom, raziskovalnimi institucijami, javnim sektorjem, nevladnimi organizacijami in civilno družbo. Skozi svetovanja, izobraževanja, organizacijo dogodkov in pripravo baz znanja bo SCKG tudi v prihodnje pomembno utrjeval razvoj krožnega gospodarstva v Sloveniji.
