Otvoritev razstave "Po impresionizmu: slovensko modernistično slikarstvo in Dachau"
Vodeni ogled razstave | Avtor: Andreas Köhler
Razstava Po impresionizmu: slovensko modernistično slikarstvo in Dachau, ki bo odprta do 12.aprila 2026, je izjemnega pomena, saj razkriva zgodovinske vezi med slovenskimi in nemškimi umetniki vezanimi na München, pokrajino ob reki Amper in upodabljanje dachavskega močvirja (Dachauer Moos) ter na nekoč priznano umetniško kolonijo, ki je v Dachavu delovala na prelomu preteklega stoletja.
Več kot štirideset vrhunskih izposojenih del iz Narodne galerije Slovenije in drugih zbirk oriše razvoj od realizma poznega 19. stoletja do moderne ter hkrati pokaže tudi, kako močno so bili slovenski umetniki in umetnice del vseevropskega umetnostnega gibanja.
Razstava je skupni projekt Galerij in muzejev Dachau in Narodne galerije Slovenije v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom Berlin- SKICO Berlin, ki je dal pobudo za razstavo. Otvoritveni slavnostni dogodek je nastal tudi s podporo Veleposlaništva RS v Berlinu, Generalnega Konzulata RS v Münchnu, predstavništva STO v Münchnu ter Mesta Dachau.
Na otvoritveni slovesnosti, na kateri so nastopili Ensamble Dissonance, in ki se je je udeležilo okrog 100 povabljenih gostov, sta bila častna govorca dr. Aleša Musarja, soprog predsednice Republike Slovenije ter veleposlanice dr. Ane Polak Petrič. Slavnostni govorci so bili še Direktorica direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Barbara Koželj-Podlogar, poslanec volilnega okraja Bernhard Seidenath (CSU), predsednik okrožja zgornje Bavarske in predsedujočega združenja dachavskih galerij in muzejev Thomas Schwarzenberger. Dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije in direktorica Gemäldegalerie Dachau in kustosinja razstave Laura Cohen pa sta publiki predstavili konceptualno zasnovo razstave. Dogodka so se med drugim udeležile tudi generalna konzulka Generalnega konzulata Republike Slovenije v Münchnu Maša Šiftar, vodja SKICE Berlin Saša Šavel Burkart ter vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije STO v Münchnu Rebeka Kumer Bizjak.
V treh poglavjih razstava nazorno razgrinja zgodbo plodnega, vzajemnega navdiha: od realizma Antona Ažbeta in Ivane Kobilce prek svetlobno prežetih krajin slovenskih impresionistov – Riharda Jakopiča, Matije Jame, Ivana Groharja in Mateja Sternena – vse do pretresljivih podob Zorana Mušiča, zaznamovanih z izkušnjami 20. stoletja. Razstava prvič jasno razkrije, kako tesno je bil slovenski impresionizem povezan z dachavsko umetniško kolonijo. Številni slovenski umetniki in umetnice so študirali v Münchnu, slikali v Dachavskem barju ter bili v tesnem stiku s člani dachavske umetniške kolonije.
Anton Ažbe, ključna osebnost slovenske moderne in med drugim učitelj Vasilija Kandinskega in Alekseja von Jawlenskega, je leta 1891 v Münchnu ustanovil zasebno slikarsko šolo, ki je postala zbirališče mladih talentov iz Slovenije in vse Evrope pa tudi širše. Navdihnjeni s slikanjem na prostem, kar je razvijala dachavska umetniška kolonija, so slovenski slikarji v prepletu svetlobe, atmosfere in barve iskali nov umetniški jezik. Vplivi Dachaua so odločilno zaznamovali slog slovenske moderne in Dachau – ob Münchnu – uveljavili kot pomembno središče.
Dr. Laura Cohen, vodja Gemäldegalerie Dachau in kustosinja razstave, to razmerje opisuje kot izjemen primer evropske izmenjave v umetnosti okoli leta 1900, saj so slovenski umetniki in umetnice prihajali v München, da bi se učili, v Dachauu pa so našli kraj, kjer sta se združila opazovanje narave in umetniška svoboda.
Poseben poudarek razstava namenja tudi delu Zorana Mušiča, ki je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau. Njegove poznejše slike odsevajo eksistencialne izkušnje tega časa in vzpostavljajo most med impresionizmom, ekspresionizmom in kulturo spomina.
Razstava je prelomna in pomembna iz več vidikov: iz vidika, da bodo v Nemčiji "pozabljeni" slovenski umetniki in umetnica pridobili na vidnosti in prepoznavnosti predstavlja pa tudi pomemben doprinos v zapolnjevanju vrzeli slogovnih in osebnih povezav slovenskih umetnikov v mednarodnem prostoru. Hkrati pa ponuja Dachavu, ki ga venomaer povezujemo s temno platjo zgodovine, kozmopolitski pogled na tamkajšnjo kulturno dediščino.
Tekst: mag. Saša Šavel Burkart, vodja SKICA Berlin