181. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje

Z zakonom Slovenija uresničuje zaveze iz Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033. Letnica temelji na strokovnih analizah stroškov in koristi ter zagotavlja usklajen prehod z energetskimi potrebami države.

Pripravljen je tudi podrobnejši predlog dvajsetletnega programa zapiranja in na podlagi tega tudi dvoletni operativni program. Ker se vsebina zakona šteje kot shema državne pomoči, bo vzporedno z zakonodajnim postopkom v Državnem zboru potekala priglasitev pri Evropski komisiji. Določbe zakona se bodo lahko začele uporabljati šele po sprejemu zakona, njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in po odobritvi Evropske komisije, predvidoma od 1. julija 2026.

Samo delovanje Premogovnika Velenje ni predmet tega zakona, ampak je vezano na tri ključna področja, in sicer na potrebe po premogu, varnost in zmogljivost delovne sile. Ključne rešitve zakona:

• Postavitev pravnega okvira za postopno in nadzorovano zapiranje Premogovnika Velenje ter redno likvidacijo družbe do leta 2045.
• Sprejem Programa postopnega zapiranja Premogovnika Velenje za obdobje 2026–2045, ki bo opredelil obseg, način in dinamiko zapiralnih del, sanacijo okolja ter ukrepe za pravičen prehod zaposlenih.
• Za operativno izvajanje postopnega zapiranja Premogovnika Velenje bodo sprejeti vsakokratni letni podrobnejši programi postopnega zapiranja Premogovnika Velenje.
• Socialni ukrepi za delavce, vključno z možnostjo predčasnega poklicnega in starostnega upokojevanja, odpravninami, dodatki ter prekvalifikacijami.

Strogi mehanizmi tehničnega in finančnega nadzora nad izvajanjem programa, vključno z neodvisnimi revizijami.
Za izvajanje zakona je predviden obsežen finančni okvir – več kot 1,13 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju od leta 2026 do leta 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Poleg tega zakon določa, da se zapiralna dela prvenstveno financirajo iz lastnih sredstev Premogovnika Velenje (prodaja premoga, dezinvestiranje poslovno nepotrebnega premoženja), proračunska sredstva pa se zagotovijo le za razliko.

Predlog zakona je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z deležniki, vključno z reprezentativnim sindikatom SPESS in Premogovnikom  Velenje, d. o. o. Večina predlogov sindikata je bila upoštevana, kar zagotavlja, da zakon sledi načelom pravičnega prehoda in varstva pravic zaposlenih.

S tem zakonodajnim paketom Slovenija uresničuje zaveze pravičnega prehoda in podnebne nevtralnosti ter zagotavlja odgovorno in nadzorovano opuščanje premogovne dejavnosti v eni najpomembnejših energetskih regij v državi.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada določila besedilo predloga Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.

Predlog zakona vsebuje nujne, ciljano usmerjene ukrepe na področju zdravstvenega varstva, s katerimi se odločilno vpliva na stabilizacijo celotnega zdravstvenega sistema in katerih namen je v najkrajšem času okrepiti njegovo delovanje na način, da bo kar najbolj optimalno.

Podaljšuje veljavnost nekaterih že sprejetih začasnih ukrepov, in sicer glede stopnje znanja slovenskega jezika, vsebine prijave za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev ter podlage za prenos kompetenc iz zdravnika na posamezne zdravstvene delavce. Gre za ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite, zato jih podaljšujemo za dve leti.

Uvaja se mesečna spodbuda za izbiro specializacije iz urgentne medicine v višini 1000 evrov bruto, s čimer želimo povečati zanimanje za to specializacijo, zagotoviti ustrezno število specialistov urgentne medicine in s tem izboljšati dostopnost do zdravstvenega varstva.

Poleg tega predlog zakona ureja vir financiranja za plačevanje mentorskega dodatka v okviru kliničnega in praktičnega usposabljanja študentov in dijakov iz proračuna Republike Slovenije.

Predlog zakona dopušča dodatno možnost sklepanja pogodb o medsebojnem sodelovanju med izvajalcem zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži in zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, če gre za naslednje vrste zdravstvene dejavnosti: zobotehnika, ortotika in protetika ali optika in optometrija.

Poleg tega jasno določa obveznosti javnega zdravstvenega zavoda oziroma koncesionarja v razmerju do izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva ter določa dodatne inšpekcijske ukrepe in sankcije za primer kršitve navedene obveznosti.

Zagotavlja takojšnjo finančno stabilizacijo bolnišnic, ki imajo visoke zapadle obveznosti ali kumulativne izgube, s čimer se prepreči nadaljnje kopičenje dolgov. S financiranjem se javnim zdravstvenim zavodom omogoči poravnava ključnih obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in financerjev, kar izboljša njihovo likvidnost in nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev. Cilj je zagotoviti stabilnejše poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in ohraniti dostopnost ter kakovost zdravstvene oskrbe za prebivalce.

Vključuje tudi številne ukrepe na področju absentizma, tako se npr. ureja laični nadzor na zakonski ravni, širi se možnost odvzema nadomestila za zlorabo bolniškega staleža, določa se režim gibanja itd.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada  začela z obravnavo predloga Zakona o zdravstveni negi in babištvu

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji  začela z obravnavo predloga Zakona o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB). Vlada bo zakon pred sprejemom poslala še v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet (ESS). 

Zdravstvena nega in babištvo (ZNB) predstavljata temeljna stebra zdravstvenega sistema, saj ju opravlja najštevilčnejša poklicna skupina zdravstvenih delavcev, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne obravnave pacientov.

Zaradi starajoče se družbe, naraščajočih potreb po zdravstvenih storitvah ter vse zahtevnejših nalog, ki jih izvajalci zdravstvene nege in babištva opravljajo na vseh ravneh zdravstvenega varstva, je sprejem posebnega zakona, ki bo celostno urejal to področje, nujen.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada na današnji seji sprejela predlog Zakona o vinu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o vinu in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.

Predlagani zakon o vinu prinaša sodoben način urejanja vinogradništva in vinarstva. Njegov namen je lažje upoštevanje evropskih predpisov, zaščita pridelovalcev in kupcev ter večja konkurenčnost slovenskega vina v svetu.

Prinaša naslednje novosti:

• definira vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane proizvode v skladu z veljavno EU zakonodajo;
• definira pridelavo grozdja in definira kriterije za obdelanost vinograda, s čimer se preprečuje opuščanje in zaraščanje vinogradov;
• prenaša veljavni pravni red EU, ki velja za zasaditve z vinsko trto, na nacionalno raven, upoštevajoč specifike vinogradništva v Sloveniji;
• kot površino upravičeno za ponovno zasaditev z vinsko trto opredeljuje tudi zemljišče, ki je bilo kadarkoli v zadnjih treh letih vinograd, tudi če v tem trenutku to več ni. S tem se želi omogočiti ponovne zasaditve že izkrčenih vinogradov, kar pomembno prispeva k ohranjanju panoge in izgleda krajine; 
• definira prehodno obdobje enega leta, v katerem lahko pridelovalci brez sankcij v register prijavo vinograde, ki so zasajeni brez dovoljenj, z namenom ureditve sektorja na vseh nivojih;
• definira pridelavo in pridelovalce grozdja, vina in drugih proizvodov ter jih razvršča v velikostne razrede glede na obseg pridelave po površini ali količini pridelka;
• opredeljuje, kaj pomeni lastna pridelava grozdja in lastna pridelava vina, s čimer se preprečujejo zlorabe označevanja in podpore;
• prenaša veljavni pravni red EU, ki velja za uporabo enoloških sredstev in postopkov ter za  testiranje novih enoloških sredstev in praks, z dopustnimi prilagoditvami na  nacionalno raven;
• vpeljuje pomembno sistemsko dopolnitev in nadgradnjo registra pridelovalcev grozdja; 
• ohranja uporabo registriranih tradicionalnih izrazov kot označb kakovostni razredov slovenskih vin z geografsko označbo.

Pomembna novost je prenovljen register pridelovalcev, ki bo omogočal boljši pregled nad tem, kdo prideluje grozdje in vino, ter večjo sledljivost. V register se bodo morala vpisati tudi podjetja brez lastnih vinogradov. Prijava pridelka bo potekala po GERK-u, kar bo pomagalo pri ocenjevanju škode zaradi vremenskih vplivov.
Zakon ureja tudi uporabo enoloških sredstev (snovi in postopkov pri pridelavi vina) v skladu z evropskimi pravili ter omogoča preizkušanje novih praks. Za kakovost vina bodo poskrbeli pooblaščeni laboratoriji in organizacije, ki bodo izvajali analize in preskušanja, da se zagotovi pristnost in varnost proizvodov.

Na področju trženja zakon natančno določa pravila označevanja vina, da se preprečijo zavajajoče prakse in zaščitijo geografske označbe. Posebej ureja tudi ravnanje s proizvodi, ki niso primerni za trg, postopke njihove odstranitve ter kazenske določbe.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Predlog  novele Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada Republike Slovenije je potrdila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. 

S predlogom novele zakona se oblikujejo tehnično ustreznejše zakonske določbe za izvajanje finančnega mehanizma zakona, ki določa subvencioniranje obrestne mere za zadolžitev končnih upravičencev do sredstev pri SID – Slovenski izvozni in razvojni banki. Predlog zakonske rešitve omogoča učinkovito, pregledno in fiskalno skladno izvajanje ukrepa subvencioniranja obrestnih mer, hkrati pa ohranja integralnost javnofinančnega sistema Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost

Potrjena druga sprememba programa evropske kohezijske politike 2021-2027

Vlada Republike Slovenije je danes sprejela drugo spremembo Programa za izvajanje evropske kohezijske politike (EKP) za obdobje 2021-2027, s katero se Slovenija prilagaja novim razvojnim in strateškim prioritetam Evropske unije ter nacionalnim potrebam. Ključni razlog za spremembo je učinkovitejša uporaba razpoložljivih sredstev in večja usmerjenost v področja z največjim razvojnim učinkom. Hkrati bo s to spremembo programa Slovenija še bolj pospešila koriščenje nepovratnih kohezijskih sredstev, predvsem v letu 2026.

S spremembo programa vlada prerazporeja nepovratna evropska kohezijska sredstva v skupni višini 243,5 milijonov evrov in 15,5 milijonov evrov iz varnostne mreže za naslednje nove vsebine:

•  Konkurenčnost 53,5 milijonov evrov -  Podpora naložbam, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), sredstva za javni razpis za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij 30 milijonov evrov ter superračunalnik 2 (HPC 2) v višini 23,5 milijona evrov.
• Energetski prehod in energetska varnost 57,7 milijonov evrov – Ukrep zajema čezmejne energetske povezave, prenosno/distribucijsko mrežo, hranilnike in polnilno infrastrukturo. 
• Obramba in varnost - za tako imenovano dvojno rabo bo Slovenija namenila dobrih 81,4 milijonov evrov. Od tega bo za zagotavljanje zdravstvene infrastrukture za dvojno rabo (naložbe v regijske bolnišnice) namenjenih 46 milijonov evrov.  
• Dostopna in trajnostna stanovanja 41,9 milijonov evrov - Za sofinanciranje cenovno dostopnih in trajnostnih javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj.

V spremenjenem programu je opredeljena nova operacija strateškega pomena na območju Vzhodne kohezijske regije. To je projekt obnove Centra Rotovž v Mariboru, ki celovito rešuje prostorsko, funkcionalno in razvojno problematiko treh osrednjih kulturnih institucij v vzhodni kohezijski regiji – Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina. Za projekt bo zagotovljenih 18 milijonov evrov evropskih sredstev. 

V okviru Sklada za pravični prehod sta dodana dva nova ukrepa. Za Savinjsko šaleško premogovno regijo je predviden odkup oziroma prenos stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj za namene zagotovitve javnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine na Stanovanjski sklad Republike Slovenije v višini 5 milijonov evrov. Za premogovno regijo Zasavje pa vzdrževanje in prenos posameznih stanovanjskih enot v višini 1,5 milijona evrov.

Sprememba programa prinaša tudi nekaj sistemskih ugodnosti, kot je denimo podaljšanje izvajanja EKP do konca leta 2030 in višja stopnja sofinanciranja za nove cilje, ki se lahko poveča za 10 odstotnih točk, do največ 100 odstotkov.

Po današnji potrditvi druge spremembe programa evropske kohezijske politike 2021-2027 o spremembi danes odloča tudi odbor za spremljanje programa, nato pa bo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj spremenjen program posredovalo v Bruselj.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Podpis dogovora o izvajanju aktivnosti pri ureditvi premoženjskopravnih razmerij z Mestno občino Maribor

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, da sklene Dogovor o izvajanju aktivnosti pri ureditvi premoženjskopravnih razmerij z Mestno občino Maribor. 

Z dogovorom Vlada Republike Slovenije in Mestna občina Maribor izražata namero, da se uredijo premoženjskopravna razmerja med državo in občino, z namenom ureditve lastniškega statusa Doma starejših občanov Tezno, dokončno realizacijo projekta dograditev III. Gimnazije Maribor, pravne ureditve pripadajočih zemljišč Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ureditve pravnega stanja objekta Račji dvor in Tekstilnega inštituta.

Predstojniki upravljavcev nepremičnega premoženja v lasti države (ministri) in občina si bodoprizadevali, da bodo, skladno z veljavnimi področnimi predpisi, izvedli aktivnosti in potrebne postopke za uresničitev namena tega dogovora, pri čemer se bodo ohranjale premoženjske koristi obeh skleniteljic dogovora. Finančne obveznosti bo nosila vsaka stran v skladu s svojimi pristojnostmi, dogovor pa služi kot časovna in vsebinska uskladitev za obe strani. 

Dogovor sta danes po končani seji vlade podpisala predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.

Vir: Ministrstvo za javno upravo