Varnostni svet in Generalna skupščina sprejela dvojček resolucij o pregledu arhitekture OZN za mir

S sprejemom resolucij ter dogovorom o krepitvi učinkovitosti arhitekture OZN za izgradnjo miru so se uspešno zaključila skoraj enoletna pogajanja.

Ločeni resoluciji z enakim besedilom – resolucija Varnostnega sveta in resolucija Generalne skupščine –  se ob pritiskih na multilateralizem osredotočata na praktične vidike, kako okrepiti arhitekturo OZN za izgradnjo miru ter jo narediti bolj učinkovito na terenu. Resoluciji potrjujeta dolgoletno zavezanost OZN preprečevanju konfliktov in izgradnji miru. Poudarjata, da se ti napori opirajo na medsebojno krepitev razvoja, človekovih pravic ter ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Prav tako izpostavljata primarno odgovornost držav članic za preprečevanje konfliktov in odpravljanje njihovih temeljnih vzrokov. Pomembno je, da ima zadevna članica nacionalno lastništvo nad vsemi procesi.

»Sprejem obeh resolucij s soglasjem je ob danih razmerah – geopolitičnih pretresih v svetu in finančni krizi OZN – izjemen uspeh. Prejeli smo vse glasove članic tako Varnostnega sveta kot Generalne skupščine. Skoraj enoletna pogajanja, ki sva jih opravila z egiptovskim kolegom, so bila zahtevna, a na koncu smo s skupnimi močmi zagotovili obnovljeno podlago za krepitev celotnega sistema OZN za preprečevanje konfliktov in izgradnje miru na ravni držav,« je po glasovanju v dveh najpomembnejših organih OZN povedal veleposlanik Samuel Žbogar.

Letošnji pregled je četrti od ustanovitve Arhitekture OZN za izgradnjo miru leta 2005. Formalni medvladni postopek pregleda se je začel 13. januarja z imenovanjem stalnih predstavnikov Slovenije in Egipta za vodenje procesa.

So-voditelja procesa sta v prvih mesecih tega leta opravila intenzivne priprave in temeljite pogovore z vsemi skupinami držav. Sodelovala sta na številnih ciljnih dogodkih in razpravah, usmerjenih v posamezne vidike obstoječe arhitekture za izgradnjo miru in njeno krepitev. Na tej podlagi sta junija letos pripravila prvi osnutek identičnih resolucij, čemur je sledilo več krogov zahtevnih pogajanj. Proces se je zaključil s soglasnim sprejemom resolucij.

Izgradnja miru zajema dolgoročne napore za preprečevanje začetka, zaostrovanja, nadaljevanja in ponovnega izbruha spopadov – prek obravnave razlogov zanje in krepitev temeljev za trajnostni mir. Zajema več kot le končanje spopadov, saj se osredotoča tudi na njihovo preprečevanje in ustvarjanje političnih, socialnih in ekonomskih pogojev, ki bodo omogočili, da bo mir dejansko trajen in bo družba lahko gradila lastno odpornost.