Sloveniji 440 milijonov evrov evropskih sredstev za okrevanje in odpornost

»Po današnjem prilivu sredstev je Slovenija do zdaj skupaj prejela že 69 odstotkov vseh razpoložljivih evropskih sredstev za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost, kar jo postavlja ob bok najuspešnejšim. Na ta rezultat smo lahko vsi skupaj ponosni. Kot slišimo v Bruslju, naj bi bila Slovenija trenutno na šestem mestu po uspešnosti koriščenja teh sredstev. Ta podatek nam služi kot orientacija in spodbuda, ne pa kot lovorika. Pred nami je namreč še kar nekaj dela. Skupaj z ministrskimi kolegi in njihovimi sodelavci bomo v prizadevanjih za maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev vztrajali do konca. Časa ni več veliko. Glavnina odprtih aktivnostih na mejnikih in ciljih, ki so pogoj za prejem preostanka razpoložljivih sredstev, mora biti zaključena do konca junija prihodnje leto, kar bo zaradi volitev lahko svojevrsten izziv,« je povedal minister za finance.

Slovenija je zadovoljivo izpolnila vseh 27 mejnikov četrtega zahtevka za plačilo. Bruto vrednost zahtevka je znašala 502 milijona evrov, neto vrednost plačila pa 440 milijonov evrov - od tega 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev (peti in šesti obrok) in 40 milijonov evrov posojil (tretji obrok). Evropska komisija je pri končnem izračunu sorazmerno upoštevala predplačili nepovratnih sredstev mehanizma, ki jih je Slovenija prejela v preteklih letih.

Kot je povedala državna sekretarka na Ministrstvu za finance, pristojna za fiskalno politiko, proračun in javno računovodstvo, mag. Saša Jazbec, je bila glavnina mejnikov in ciljev četrtega zahtevka povezanih z reformami, tudi tistimi največjimi. »Po težkih pogajanjih in usklajevanjih nam je kot državi uspelo pripraviti in sprejeti Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon o vzpostavitvi »krizne« sheme skrajšanega delovnega časa in spremembo Zakona o urejanju trga dela, kateremu je v enem trenutku grozil tudi referendum. A pretehtali so argumenti, kar potrjuje tudi današnji priliv sredstev,« je poudarila.

»Prejeta sredstva bomo usmerili v naložbe. Izvajanje projektov je v polnem teku. Učinke teh sredstev lahko opazimo že v vseh koncih Slovenije. Mejniki in cilji, povezani z naložbami, stopajo v ospredje prihodnjih zahtevkov za plačila,« je pojasnil direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost mag. Josip Mihalic. »Danes, ko se veselimo plačila četrtega zahtevka, smo z mislimi že pri naslednjem zahtevku, s katerim je povezanih 16 mejnikov in ciljev. Po oceni pristojnih ministrstev je glavnina že izpolnjena, kar pomeni, da smo zelo blizu tega, da Evropski komisiji pošljemo peti zahtevek za plačilo. Predvidoma do konca leta,« je napovedal direktor koordinacijskega organa za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost.

Priliv sredstev je komentiral tudi predsednik vlade dr. Robert Golob: »Prejem maksimalnega izplačila zahtevka je dokaz, da vztrajnost in sodelovanje obrodita sadove. Še zlasti, ko gre za smele naložbe v boljši jutri. Za vsakim uspešno izpolnjenim mejnikom in ciljem stojijo zavzeti in predani posamezniki. Izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost je skupinsko delo, saj so vanj vključeni številni deležniki. Brez kompromisov pri tako pomembnih spremembah ne gre,« je poudaril in ob tem spomnil na pokojninsko reformo, uveljavitev katere bo del naslednjega zahtevka za plačilo. »Kar nekaj časa je v zraku visela usoda uveljavitve pokojninske reforme. Veseli me, da so državljanke in državljani pritrdili temu, da moramo stopiti korak naprej. Pokojninska reforma ustvarja pogoje za dostojno starost,« je svoj odziv ob prilivu evropskih sredstev strnil predsednik vlade.

Skupaj z današnjim plačilom je Slovenija do zdaj prejela skupaj 1,54 milijarde evrov Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je največji del finančnega svežnja NextGenerationEU za okrevanje po pandemiji covida-19. Gre za 1,07 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. 

Za izvedene projektne aktivnosti je država končnim prejemnikom že izplačala več kot eno milijardo evrov. Za izvedbo načrtovanih naložb je angažiranih več kot 1360 projektov v vseh slovenskih regijah. 

Veliko projektov je že zaključenih. Nekaj primerov:

• Med drugimi smo v Sloveniji že zaključili pet projektov za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture. Obnovili smo železniške postaje v Grosupljem, Domžalah in Novi Gorici ter zaključili dva projekta obnove železniške infrastrukture v skupni dolžini 49 kilometrov, in sicer na odsekih Kranj-Jesenice in Ljubljana-Brezovica-Borovnica;
• Zaključenih je 16 občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo ter 16 projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode;
• Spodbudili smo več kot 50 podjetij na področju lesarstva k večji domači in okolju prijazni predelavi lesa;
• 30 srednjih šol je prejelo 36 robotskih rok, ki omogočajo praktično usposabljanje, razvoj tehničnih spretnosti in poglobljeno razumevanje avtomatizacije in robotike;
• Samo v letu 2024 je bilo v okviru projekta Usposabljanje za mentorje izvedenih več kot 64 usposabljanj, na katerih je sodelovalo 720 mentorjev v podjetjih.

To je le nekaj konkretnih rezultatov. Večina projektov je še v izvajanju, nekateri med njimi pa so tik pred zaključkom – na primer Izgradnja Kampusa Vrazov trg – Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Primeri projektov NOO so vidni tudi na evropskem zemljevidu projektov Mehanizma.

Več informacij o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost.