Evropska komisija objavila paket dokumentov evropskega semestra

Paket dokumentov vključuje mnenja Komisije o osnutkih proračunskih načrtov držav članic območja evra skupaj s sporočilom o fiskalni naravnanosti, priporočila Komisije o ekonomski politiki evroobmočja in glede človeškega kapitala v Uniji, Poročilo o mehanizmu opozarjanja v okviru postopka makroekonomskih neravnovesij ter predlog Komisije za skupno poročilo o zaposlovanju.

V okviru podanih mnenj o osnutkih proračunskih načrtov je Komisija ocenila skladnost držav s fiskalnimi zavezami in priporočili. Ocena fiskalne skladnosti je osredotočenega na oceno ustreznosti rasti očiščenih izdatkov. Ob tem je za 16 držav aktivirana nacionalna odstopna klavzula zaradi povečanja izdatkov za obrambo, ki se upošteva pri oceni. 

Komisija je mnenje o Osnutkih proračunskih načrtov 2026 sprejela za 17 držav članic. Slovenija je s Hrvaško in Litvo med državami, kjer obstaja tveganje. Za Slovenijo se v letu 2026 ocenjuje, da bo rast očiščenih izdatkov sicer višja od fiskalnih zavez, ampak v mejah dovoljenjih odstopanj zaradi aktivacije nacionalne odstopne klavzule za povečanje obrambnih izdatkov.

Ob tem poudarjamo, da je vlada v tem mandatu sprejela veliko strukturnih reform, na primer na področju sistema plač v javnem sektorju in pokojninskega sistema, ki na začetku izvajanja prinesejo stroške, na srednji rok pa lahko ugodno vplivajo na vzdržnost javnih financ. Zavedamo se, da je opozorila treba obravnavati resno in morebitne nove obveznosti zagotavljati znotraj sprejetih javnofinančnih okvirov, za identifikacijo manj učinkovite porabe pa izvesti preglede izdatkov oziroma že obstoječih javnofinančnih odhodkov ali poseči po ukrepih in odpravi anomalij.

V okviru koordinacije ekonomskih politik in politik zaposlovanja je Komisija sprejela priporočila državam evroobmočja 2026 ter objavila Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2026.

Priporočila državam evroobmočja se letos osredotočajo na ukrepe za spodbujanje produktivnosti in krepitev ekonomske varnosti, ob hkratnem ohranjanju vzdržnost javnih financ. Fiskalna politika naj zagotavlja javnofinančno vzdržnost z upoštevanjem fiskalnih zavez, določenih z rastjo očiščenih izdatkov. S tem bi zagotovili nevtralno fiskalno naravnanost. Za zagotavljanje tega Komisija priporoča srednjeročne fiskalne strategije s fokusom na obrambi, konkurenčnosti in investicijah v strateške prioritete. Dodatna javna poraba se naj pravočasno pretvori v učinkovite obrambne zmogljivosti. Hkrati je potrebno promovirati uporabo EU dobrin in skupna naročila. 

V letu 2026 se končuje izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost. Na trgu dela se je potrebno predvsem osredotočiti na usposabljanje in vlaganje v znanje. Pri socialni politiki je potrebno nasloviti tudi stanovanjsko politiko. Dolgoročna gibanja plač morajo biti skladna z rastjo produktivnosti. Pomemben del predstavljajo priporočila za vlaganje v raziskave, inovacije, digitalni prehod in deregulacijo. Odzvati se je potrebno tudi na odvisnost od globalnih vrednostnih verig. 

Promovirati je potrebno nadaljnji razvoj kapitalskih trgov in bančnega sektorja za spodbujanje varčevanja v dolgoročne investicije in ustaviti drobljenje kapitalskih trgov. Kreiranje digitalnega evra je ključno za njegovo okrepljeno mednarodno vlogo. Skrbno je potrebno še naprej spremljati tveganja za makrofinančno stabilnost.

Za Slovenijo Poročilo o mehanizmu opozarjanja navaja, da se zaradi zniževanja inflacije zmanjšujejo skrbi glede konkurenčnosti. Realni efektivni devizni tečaj se je leta 2024 rahlo znižal, stroški dela na enoto pa so se upočasnili, kljub še vedno visokim nominalnim zvišanjem plač. Položaj države glede na zunanje okolje ostaja vzdržen, saj je tekoči račun v letu 2024 zabeležil presežek v višini 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Proračunski primanjkljaj se je leta 2024 zmanjšal, javni dolg pa naj bi se v prihodnjih letih znižal.