Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Morningstar DBRS zvišal bonitetno oceno Slovenije

Bonitetna agencija Morningstar DBRS (MDBRS) je zvišala oceno Slovenije z A (visoko) na AA (nizko) in ji pripisala stabilne obete. Agencija Standard & Poor's (S&P) pa je Sloveniji potrdila bonitetno oceno AA s stabilnimi obeti.
Slovenska zastava visi na drogu in plapola v vetru

Avtor: Ministrstvo za finance

Zvišanje bonitetne ocene Slovenije na AA (nizko) odraža mnenje agencije MDBRS, da bodo nedavno sprejete strukturne reforme izboljšale fiskalno vzdržnost v srednjeročnem obdobju in da so makroekonomski temelji Slovenije trdni. Gospodarska rast naj bi v naslednjih petih letih v povprečju znašala 2,4 odstotka, fiskalni primanjkljaj pa naj bi srednjeročno ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Zmerni fiskalni primanjkljaji in trdna gospodarska rast naj bi stabilizirali delež javnega dolga Slovenije med 60 odstotki in 70 odstotki BDP.

Kot še navaja MDBRS, so ključni dejavniki za zvišanje bonitetne ocene izboljšave na področjih fiskalnega upravljanja, plačilne bilance ter dolga in likvidnosti. Agencija izpostavlja predvsem preudarno fiskalno politiko in učinkovito upravljanje dolga Slovenije.

Stabilna napoved ocene pri agenciji S&P odraža njena pričakovanja, da bodo slovensko gospodarstvo in javne finance v naslednjih dveh letih ostali odporni na zunanje pretrese. S&P izpostavlja, da so strukturne reforme, vključno s pokojninsko reformo, v zadnjih letih dobro napredovale. Dodajajo, da ima Slovenija znatne zunanje blažilce, predvsem ponavljajoče se presežke tekočega računa plačilne bilance, ugoden pa je tudi njen obseg zunanjega dolga.

Agencija pričakuje, da bo domače povpraševanje v prihodnjih letih podprlo povprečno realno gospodarsko rast, ki bo nekoliko nižja od dveh odstotkov. Domače povpraševanje naj bi se povečalo zaradi prožnega trga dela in močne rasti realnih plač. Hkrati bodo javne naložbe ostale znatne zaradi obnovitvenih del po poplavah in projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj bo v obdobju 2025–2028 dosegel povprečno 2,3 odstotka BDP, vendar bo zmanjšanje prej ustvarjenih denarnih rezerv omogočilo vladi, da nadaljuje z zmanjševanjem bruto dolga kot deleža BDP.