Mednarodni kongres dela 2025: krepiti moramo evropski socialni model
Kongres je nadaljevanje prvega mednarodnega kongresa o delu, ki ga je novembra 2024 v Madridu organiziralo špansko ministrstvo za delo in socialno ekonomijo. S podpredsednico španske vlade in ministrico za delo in socialno ekonomijo Yolando Díaz ter predstavniki Evropske komisije, sindikatov, civilne družbe in strokovnjaki iz Evrope in Zahodnega Balkana smo obravnavali razmerje med blaginjo in varnostjo v evropskem socialnem modelu, potencial delavskega lastništva za okrepitev gospodarske suverenosti ter izzive delavskih pravic v procesu širitve EU.
Razprava z naslovom »Blaginja ali oboroževanje?« se je dotaknila naraščajočih pritiskov militarizacije in njihovega vpliva na evropski socialni model. Izpostavljeno je bilo ključno vprašanje, to je kakšno Evropo želimo v 21. stoletju, takšno, ki tekmuje v vojaški porabi, ali takšno, ki se opredeljuje skozi solidarnost, enakost in trajnost. Govorci prvega panela so se strinjali, da je v času avtomatizacije, umetne inteligence in geopolitičnih konfliktov močan socialni model nujna zaščita evropske demokracije, stabilnosti in enotnosti.
Drugi panel je obravnaval vlogo lastništva zaposlenih pri gradnji evropske industrijske strategije. Predstavljen je bil ameriški model delavskega solastništva (ESOP), ki ga Evropa šele razvija. James J. Bonham, predsednik ameriške ESOP Association, je pri tem poudaril vodilno vlogo Slovenije, ki je z novim Zakonom o lastniški zadrugi delavcev vzpostavila pravni okvir za dolgoročno soudeležbo zaposlenih v lastništvu podjetij. ''V Evropi takšnega sistema še ni, mi pa smo ga kot prvi prenesli v Slovenijo'', je glede ESOP poudaril minister Mesec. ''Smo četrta država na svetu, ki je v svoj pravni red prenesla model ESOP, najbolje delujoč sistem delavskega lastništva na svetu in v katerem danes v ZDA dela okoli 14 milijonov ljudi'', je dodal. Kot je pojasnil minister Simon Maljevac, ''smo z Zakonom o lastniški zadrugi delavcev ustvarili pravno podlago za številna slovenska podjetja, ki se bodo v prihodnjih letih soočala z umikom ustanoviteljev iz lastništva zaradi upokojevanja''. Maljevac je tudi opozoril na nedavno obsežno raziskavo, ki je pokazala, da se bodo ''v prihodnjih letih številna slovenska podjetja soočila z obsežnim valom lastniških prenosov, ob tem pa številni lastniki podjetij pred upokojitvijo še nimajo izdelanih načrtov nasledstva. Kar dve tretjini podjetij, katerih lastniki so starejši od 65 let, nima pripravljenega načrta za prenos lastništva'', je še dodal.
Tretji panel je obravnaval izzive širjenja EU na Zahodni Balkan, zlasti vprašanja delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Razprava je bila usmerjena v iskanje ravnotežja med geopolitično potrebo po hitrejši integraciji in ohranjanjem evropskih socialnih ter demokratičnih standardov. Posebna pozornost je bila namenjena vlogi sindikatov.
Kongres je uspešno povezal oblikovalce politik, strokovnjake in deležnike pri iskanju strategij za okrepitev demokratičnih institucij, zaščito delavskih pravic, spodbujanje vključujoče rasti in krepitev socialne kohezije po vsej Evropi.
