180. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na zaprti seji obravnavala napovedane lastniške spremembe Ljubljanske borze, ki jo želi prevzeti hrvaška državna agencija Fina. Razprava je bila v duhu zaščite nacionalnih interesov Republike Slovenije in njenih delničarjev. Vlada je sprejela sklepe, iz katerih je umaknila stopnjo tajnosti. FINA kot bodoči kvalificiran imetnik deležev Ljubljanske borze po oceni Vlade RS ne uživa ugleda v smislu 73. člena Zakona o bančništvu. Vlada je sprejela sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi kritične infrastrukture Republike Slovenije in upravljavcev kritične infrastrukture Republike Slovenije, kamor se doda upravljavca: Ljubljansko borzo. Za prevzem subjekta kritične infrastrukture s strani tuje države ali pravne osebe, ki je v večinski neposredni ali posredni lasti tuje države, je potrebno soglasje Vlade RS. S temi sklepi vlada v celoti sledi priporočilom odbora za finance v Državnem zboru. Sklepi vlade so bili posredovani Svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Vlada je danes v parlamentarno obravnavo poslala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ta največjemu slovenskemu javnemu mediju prinaša stabilnejše sistemsko financiranje, saj ureja financiranje delovanja glasbenih sestavov Simfoničnega orkestra in Big Banda ter financiranja programov, namenjenih narodnim manjšinam. Hkrati pa predlog sprememb jasneje določa razmerja in pristojnosti med upravo, Svetom in Finančnim odborom. Vlada s spremembami zakona o RTVS nadaljuje prenovo zakonodaje na področju javnih medijev, ki jo je takoj po nastopu mandata začela prav z nacionalno radiotelevizijo. Takrat se je izločilo vpletanje politike v vodenje in upravljanje javne RTV, saj je bila vzpostavljena vodstvena in vsebinska avtonomija. S predlaganimi spremembami pa se sistemsko ureja še financiranje glasbene produkcije in produkcija programov za narodne manjšine, kar bo okrepilo tudi finančno avtonomijo RTVS. Po predlogu novele Zakona o RTV Slovenija bo v javno službo uvrščena tudi glasbena produkcija, torej med drugim delovanje simfoničnega orkestra, Big Banda in pevskih zborov RTVS. Italijanski in madžarski narodnostni program pa bodo dobili stabilno proračunsko financiranje. Iz državnega proračuna se bodo tako letno za narodnostne programe zagotovila finančna sredstva v višini, ki ustreza vrednosti 10 odstotkov zbranega letnega RTV-prispevka, in za glasbeno produkcijo v višini 4 odstotke zbranega letnega RTV prispevka. Predlog sprememb vsebuje tudi nekatere spremembe, ki sledijo zahtevam Evropskega akta o svobodi medijev in določajo jasnejšo razmejitev funkcij upravljanja in nadzora javne RTV, predvsem glede razmejitve pristojnosti med upravo, Svetom in Finančnim odborom RTVS.

Vlada je potrdila besedilo predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o športu in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru RS. Novela Zakona o športu prinaša pomembne korake k nadaljnji krepitvi slovenskega športa in celostni skrbi za naše športnike, trenerje in strokovne delavce. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je predlog pripravilo v sodelovanju z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, športno stroko, olimpijskim komitejem, panožnimi zvezami in številnimi deležniki, ki so opozarjali na izzive, s katerimi se v praksi srečujejo športniki med kariero in po njenem zaključku. Slovenija je v zadnjih letih dosegla zgodovinske rezultate v športu — športnice in športniki pa so tisti, ki jih ustvarjajo s predanostjo, odrekanjem in izjemnim delom. Zato je odgovornost države, da jim zagotovi bolj varno, urejeno in predvidljivo okolje, tako v času aktivne kariere kot po njenem zaključku. Novi zakon to nedvoumno uresničuje. Predlog zakona prinaša štiri ključne ukrepe, ki odpravljajo dolgoletne sistemske vrzeli in je usmerjen v ljudi, ki so slovenski šport gradili desetletja. Z njim nadaljujemo z zavezami, da bomo tudi v prihodnje vlagali v šport, športno infrastrukturo in sodobne podporne mehanizme, ki bodo omogočali razvoj slovenskega športa doma in vrhunske nastope v svetu.

Predlog novele Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (predlog novele ZIMI) določa, da se zagotovi prilagoditve že obstoječih objektov v javni rabi, ki se opravijo z gradbenimi deli in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami, s tem, da morajo biti obstoječi objekti v javni rabi in objekti v javni rabi za rekonstrukcijo katerih se ne potrebuje gradbeno dovoljenje, za invalide prilagojeni vsaj na način, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi in so na voljo javnosti in do teh storitev invalidi dostopajo znotraj objekta. Prilagoditve objektov v javni rabi je treba zagotoviti delno ali v celoti, razen če bi bilo to tehnično neizvedljivo, povezano z nesorazmernim bremenom ali če bi se s tem poslabšale bistvene in druge zahteve objekta. Lastnik objekta ali dela objekta v javni rabi oziroma upravljavec stvarnega premoženja države ali samoupravne lokalne skupnosti mora imeti pripravljeno oceno v primeru tehnične neizvedljivosti, nesorazmernega bremena ali poslabšanja bistvenih in drugih zahtev objekta in jo trajno hraniti.  

Poleg uskladitve slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije na področju poslovnih komunikacij (oglaševanja) odvetnikov predlog novele zakona o odvetništvu z manjšimi spremembami in dopolnitvami ustrezneje ureja disciplinski postopek ter posega v kazenske določbe in s tem odpravlja obstoječo pravno praznino. Po veljavni ureditvi samostojni podjetniki posamezniki oziroma posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter njihove odgovorne osebe tudi v primeru kršitve iz 2. člena Zakona o odvetništvu niso mogli biti sankcionirani. S tem predlogom se zato pristojnost izrekanja glob širi tudi na te subjekte. Poleg tega se določa, da je za nadzor nad posamezniki (»navadnimi« fizičnimi osebami) in za izrek glob pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Cilj predlagane spremembe je omogočiti zakonito in sorazmerno regulirano poslovno komuniciranje odvetnikov v skladu z evropskim pravom in varstvom integritete poklica.