Grašič na prvem Forumu o širitvi EU: Slovenija vztraja, da širitev ostaja visoko na agendi EU

Na panelu z naslovom »Kako doseči DA« (Getting to YES!) so poleg državne sekretarke Grašič sodelovali David McAllister, vodja zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta, Ana Brnabić, predsednica Narodne skupščine Republike Srbije, in Seda Gürkan, profesorica mednarodnih odnosov in evropskih študij. Razpravo je moderiral Gert Jan Koopman, generalni direktor Generalnega direktorata Evropske komisije za širitev in vzhodno sosedstvo. Potem ko je geopolitična nujnost ponovno postavila širitev EU v središče strateške razprave, so sodelujoči skušali odgovoriti na vprašanje, kako zagotoviti pripravljenost držav kandidatk za članstvo ter pripravljenost EU na širitev, predvsem kako pridobiti in ohraniti podporo državljanov.

Državna sekretarka Grašič je spomnila, da je velika širitev EU leta 2004 prinesla številne pozitivne učinke za nove države članice, tudi gospodarsko okrepila EU in povečala njeno težo v svetu. Ključno za uspešno vključevanje Slovenije je bilo široko politično soglasje, ki je bilo posledica vključevanja civilne družbe, strokovnjakov in politike, zaradi česar so bila vprašanja EU stalno v središču javne razprave. Na podlagi te pozitivne izkušnje je Slovenija prerasla v eno najodločnejših podpornic širitvenega procesa.

Ob tem je čestitala vladi Albanije ob odprtju zadnjega pogajalskega sklopa in poudarila, da je Albanija v manj kot štirinajstih mesecih odprla vseh šest pogajalskih sklopov – izjemen dosežek, ki jasno potrjuje njeno močno politično voljo, odločnost in dejstvo, da je na dobri poti v procesu približevanja EU.

Državna sekretarka Grašič je poudarila, da Slovenija tudi na prihodnjo širitev gleda celovito – kot strateško naložbo v dolgoročno varnost, stabilnost in blaginjo Evrope. Pri tem se zavzema za hitrejši, učinkovitejši, verodostojnejši in predvidljivejši proces širitve. Omenila je pobudo Slovenije, Italije, Nemčije in Avstrije za poenostavitev širitvenega procesa in slovensko-nemško pobudo za uporabo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu EU, kadar ta odloča o vmesnih korakih širitvenega procesa, ki je že pridobila podporo 15 držav članic. Slovenija obenem ostaja jasno zavezana temu, da mora širitveni proces ostati utemeljen na dosežkih in brez zniževanja standardov.

Hkrati je posebno pozornost namenila mladim v državah Zahodnega Balkana. »Mladim želimo poslati jasno sporočilo: evropske vrednote – vladavina prava, demokracija, transparentnost in odgovorne institucije – niso abstraktna načela, temveč konkretno orodje za izboljšanje njihovega vsakdanjega življenja,« je poudarila. Povedala je še, da se skozi širitveni proces gradijo bolj odporne in bolj vključujoče družbe, trdne in neodvisne institucije: »Mladi so nosilci proevropske drže in ključni akterji sprememb, zato jih moramo vključevati v razprave o širitvi in jim dati vedeti, da jih EU vidi in sliši.«

Na koncu je državna sekretarka poudarila, da uspešen širitveni proces zahteva trdno politično zavezanost tako držav članic kot kandidatk, saj lahko le tako širitev ostane zgodba pozitivnih sprememb in proces, v katerem z združenimi močmi lahko dosežemo končni »DA«.