Svet za splošne zadeve v luči priprav na decembrsko zasedanje voditeljev EU

Razpravljali so tudi o aktualnih odnosih med EU in Združenim kraljestvom ter izmenjali poglede o stanju vladavine prava v Bolgariji, Češki, Nemčiji in Irski, kar je sicer del letnega dialoga o pravni državi.

V pripravah na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. in 19. decembra 2025 v Bruslju, je državna sekretarka Grašič poudarila potrebo po nadaljnji podpori Ukrajini – politični, vojaški, finančni in humanitarni. Konec oktobra je potekal obisk ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon v Ukrajini, s poudarkom na humanitarnih potrebah, vključno z materialno energetsko pomočjo, ki bo ključna v zimskih mesecih in po tem, ko so se ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo intenzivirali. Slovenija v teh okoliščinah podpira krepitev pritiska na Rusijo in prizadevanja EU za zadostitev finančnim in obrambnim potrebam Ukrajine, vključno z iskanjem rešitev za morebitno uporabo zamrznjenih sredstev, ki morajo biti pravno in finančno vzdržne. 

Evropski svet mora ustrezno pozornost nameniti razmeram na Bližnjem vzhodu, ki ostajajo negotove, mir pa krhek. Slovenija poudarja pomen prekinitve ognja, nujnosti ohranjanja in spremljanja premirja ter nemotenega dostopa humanitarne pomoči. Hkrati poziva vse strani, naj si v dobri veri prizadevajo za celovit mirovni okvir. Slovenija meni, da je v trenutku ključnega pomena enotna in okrepljena vloga EU v Gazi. 

Državna sekretarka je izrazila zadovoljstvo nad strateško razpravo voditeljev o prihodnosti širitve EU. Poudarila je, da Slovenija širitev vidi kot geostrateško naložbo v mir, varnost in blaginjo evropskega prostora. Povedala je, da lahko na podlagi napredka nekaterih držav kandidatk z optimizmom pričakujemo širitev v naslednjih letih. Pomembno je, da se trenutna pozitivna dinamika jasno odrazi v sklepih decembrskega zasedanja Evropskega sveta in v sklepih Sveta za splošne zadeve o širitvi.

Slovenija, kot trenutno predsedujoča neformalni skupini MED9, je izrazila zadovoljstvo nad novim Paktom EU za Sredozemlje, ki predstavlja prelomni premik k bolj strateškemu in strukturiranemu partnerstvu med EU in južnimi sosedami.

Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so v okviru zakonodajnega načrtovanja EU pozdravili delovni program Evropske komisije za leto 2026. Državna sekretarka Neva Grašič je poudarila, da Slovenija podpira pobude za bolj strateško neodvisno Evropo: prevzem nadzora nad ključnimi tehnologijami in energenti ter krepitev lastne varnosti v najširšem pomenu. Slovenija pozdravlja pobude za sprostitev potenciala enotnega trga in krepitev strateških industrij. Komisijo spodbuja, naj pomen raziskav in inovacij še jasneje odrazi v svojih predlogih.

V pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 je državna sekretarka opozorila, da je za Slovenijo kljub novim prioritetam EU ključno ohraniti obseg sredstev za kohezijo in kmetijstvo. Izrazila je zaskrbljenost, da se v novi arhitekturi večletnega finančnega okvira, ki združuje programe obeh politik, izgublja vloga politike razvoja podeželja, ki je zelo pomembna za našo državo in za EU. Po njenih besedah mora nov način izvajanja Načrtov nacionalnih in regionalnih partnerstev prispevati k poenostavitvam in ne sme povzročati zastojev pri črpanju sredstev iz proračuna EU.

V okviru letnega pregleda vladavine prava na podlagi poročila Evropske komisije je bil poseben poudarek namenjen pregledu razmer v posameznih državah članicah, da bi sodelujoči izmenjali izkušnje, delili dobre prakse in se seznanili z ukrepi za izboljšanje delovanja pravosodnih sistemov in okrepitev demokratičnih institucij. Ti ukrepi so ključni za zagotavljanje zaupanja državljanov v institucije in krepitev medsebojnega zaupanja znotraj EU.