374. dopisna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada o mnenju državnega sveta glede predloga zakona o izvrševanju proračunov
Vlada je danes sprejela stališče do mnenja državnega sveta glede predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027. Državni svet v mnenju med drugim naslavlja področji občin in zadolževanja, na kar je vlada v stališču ustrezno odgovorila.
Vlada pojasnjuje, da je vložila vse napore in z vsemi tremi združenji občin sklenila dogovor o dvigu povprečnine na 835 evrov in o delnem povračilu izdatkov, ki bodo občinam nastali z izplačilom zimskega regresa za zaposlene v občinskih upravah in v občinskih javnih zavodih v letu 2026.
Glede zadolževanja vlada pojasnjuje, da načrtuje zniževanje dolga sektorja država v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) skladno z veljavnimi fiskalnimi pravili na ravni Evropske unije (EU).
V obdobju 2021-2024 je bila Slovenija v zgornji tretjini držav z največjim znižanjem razmerja med javnim dolgom in BDP v EU. Na podlagi proračunskih dokumentov, ki upoštevajo zadnjo napoved gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj, se ocenjuje, da se bo dolg sektorja države v deležu BDP ob koncu leta 2026 gibal na ravni okoli 65 odstotkov BDP, kar je najnižja raven po letu 2012 (takrat je znašal 54,1 odstotka BDP).
Bonitetna ocena Slovenije je ključnega pomena za njen dostop do financiranja prek dolžniških kapitalskih trgov. Ta pomembno vpliva na kreditni pribitek, ki ga država plačuje. Slovenija pri bonitetni agenciji Standard & Poor's (S&P) izkazuje oceno dolgoročne kreditne sposobnosti visokega investicijskega razreda (AA, stabilni izgledi), zgornjega srednjega investicijskega razreda pa pri agencijah Fitch (A+, stabilni izgledi) in Moody's (A3, pozitivni izgledi). Pri S&P je bonitetna ocena Slovenije za dve stopnji višja od Francije (A+).
Vlada pojasnjuje tudi, da se zadolževanje države zaradi izplačila zimskega regresa ne bo povečalo, saj bomo vsa potrebna sredstva zagotovili s prerazporeditvami znotraj državnega proračuna.
Ker državni svet v mnenju k predlogu zakona o izvrševanju proračunov opozarja in izpostavlja vrsto vsebin, ki so sicer predmet proračunskih dokumentov, ne pa tudi predloga tega zakona, bomo pojasnila vlade glede vsebin, ki niso predmet tega zakona, podali v odgovorih na mnenja k proračunskim dokumentom.
Vir: Ministrstvo za finance
Vlada o mnenju državnega sveta glede sprememb državnega proračuna za leto 2026
Vlada je danes sprejela stališče do mnenja državnega sveta glede predloga sprememb državnega proračuna za leto 2026. Državni svet med drugim izpostavlja področja povprečnin za občine, dolgotrajne oskrbe in zadolževanja, kar je vlada ustrezno pojasnila.
Glede občin vlada pojasnjuje, da si prizadeva za uravnotežen pristop k financiranju lokalne samouprave v okviru javnofinančnih zmožnosti države. 10. novembra 2025 je bil z vsemi tremi reprezentativnimi združenji občin podpisan dogovor o višini povprečnine za leti 2026 in 2027. Povprečnina se je s 771,33 evra v letu 2025 zvišala na 835 evrov, kar pomeni največje nominalno povečanje v zadnjih letih oziroma 8,3-odstotno rast. Zaradi podpisanega dogovora bo prilagojen tudi zakon o izvrševanju proračunov. Občine bodo tako prejele več sredstev za izvajanje zakonsko določenih nalog, posledično pa tudi več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, ki so namenjena razvojni funkciji občin (investicijam).
Vlada in združenja občin so se dogovorili tudi, da bo vlada v letu 2026 za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov, zagotovila dodatna sredstva iz državnega proračuna za povrnitev 60 odstotkov dejanskih izdatkov za zimski prejemek. Poleg tega bodo občine na podlagi novele zakona o financiranju občin v letu 2026 in 2027 prejele dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka vplačane dohodnine za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin.
Glede Zakona o dolgotrajni oskrbi vlada pojasnjuje, da ta ne določa izrecno, da bi občine morale kriti začetne stroške vzpostavitve javnega zavoda ali izvajanja dolgotrajne oskrbe, kot so oprema, prostori ali administrativna organizacija. Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše pa določa, da se z namenom učinkovite organiziranosti izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu občini zagotovi sofinanciranje zagonskih stroškov, nastalih v obdobju od 1. maja 2025 do 31. marca 2026, in sicer za nakup osebnih vozil, vzpostavitev oziroma nadgradnjo informacijskega sistema, najem prostorov ter nakup drugih osnovnih sredstev, izključno za potrebe izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu. Sredstva se zagotovijo občinam iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo kot namenska nepovratna sredstva za sofinanciranje stroškov. V predlogu sprememb proračuna so ta sredstva umeščena na proračunske postavke Ministrstva za solidarno prihodnost.
Glede zadolževanja vlada pojasnjuje, da načrtuje zniževanje dolga sektorja država v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) skladno z veljavnimi fiskalnimi pravili na ravni Evropske unije.
V obdobju 2021-2024 je bila Slovenija v zgornji tretjini držav z največjim znižanjem razmerja med javnim dolgom in BDP v Evropski uniji. Od leta 2021 se je namreč to za Slovenijo znižalo za 8,2 odstotne točke, v povprečju Evropske unije in evrskega območja pa denimo za šest oziroma 6,7 odstotne točke.
Dolg sektorja države bo konec leta 2025 predvidoma znašal 66 odstotkov BDP, ustrezno visoka likvidnostna rezerva državnega proračuna oziroma stanje enotnega zakladniškega računa države pa prispeva k nižjemu deležu neto dolga sektorja države oziroma ga zniža izrazito pod 60 odstotkov BDP. Ob koncu leta 2026 pa se bo na podlagi proračunskih dokumentov, ki upoštevajo zadnjo napoved gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj, gibal na ravni okoli 65 odstotkov BDP, kar je najnižja raven po letu 2012, ko je znašal 54,1 odstotka BDP.
Vir: Ministrstvo za finance
Mnenje k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2027
Vlada je na dopisni seji sprejela stališče do mnenja Državnega sveta Republike Slovenije k dopolnjenemu predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2027. Vlada se je podala ustrezna pojasnila in predlaga, da Državni svet dopolnjenemu predlogu proračuna 2027 izreče podporo.
Državni svet je na 33. seji sprejel številna mnenja k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2027. Državni svet dopolnjenega predloga proračuna med drugim ne podpira zaradi, po njihovem mnenju, prenizke povprečnine za občine. Vlada pojasnjuje, da si prizadeva za uravnotežen pristop k financiranju lokalne samouprave v okviru javnofinančnih zmožnosti države in izpostavlja, da je bil minuli ponedeljek z vsemi tremi reprezentativnimi združenji občin podpisan dogovor o višini povprečnine za leti 2026 in 2027. Povprečnina se je zvišala iz 771,33 evrov v letu 2025 na 835 evrov na prebivalca, kar predstavlja največje nominalno povečanje v zadnjih letih, oziroma 8,3 odstotka. Vlada in združenja občin so se dogovorili tudi, da bo vlada v letu 2026 za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov, zagotovila dodatna sredstva iz državnega proračuna za povrnitev 60 odstotkov dejanskih izdatkov za zimski prejemek.
Poleg tega Državni svet med drugim izpostavlja tudi, da naj države ni bi zagotovila zagonskih sredstev za javne zavode, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo (DO). Vlada pojasnjuje, da Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk 1) ne določa izrecno, da bi občine morale kriti začetne stroške vzpostavitve javnega zavoda ali izvajanja DO, kot so oprema, prostori ali administrativna organizacija. Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ureja, da se z namenom učinkovite organiziranosti izvajanja DO na domu občini zagotovi sofinanciranje zagonskih stroškov, nastalih v obdobju od 1. maja 2025 do 31. marca 2026, in sicer za nakup osebnih vozil, vzpostavitev oziroma nadgradnjo informacijskega sistema, najem prostorov ter nakup drugih osnovnih sredstev, izključno za potrebe izvajanja DO na domu. Sredstva se zagotovijo občinam iz prispevkov za DO kot namenska sredstva za sofinanciranje stroškov, kot nepovratna sredstva.
Med drugim Državni svet izpostavlja, da se država v 95 odstotkov zadolžuje na domačem trgu in le 5 odstotkov v tujini, čeprav so pogoji na tujih trgih ugodni in je boniteta države dobra. Meni tudi, da naj bi bilo v trenutnih gospodarskih razmerah dodatno zadolževanje neodgovorno. Vlada pojasnjuje, da se načrtuje zniževanje dolga sektorja država v razmerju do BDP skladno z veljavnimi fiskalnimi pravili na EU ravni. Na podlagi teh je dovoljena rast neto primarnih izdatkov tista, ki mora zagotavljati dolgoročno vzdržnost dolga sektorja države.
V obdobju 2021-2024 je bila Slovenija v zgornji tretjini držav z največjim znižanjem razmerja med javnim dolgom in BDP v Evropski uniji. Ustrezno visoka likvidnostna rezerva državnega proračuna oziroma stanje enotnega zakladniškega računa države prispeva k nižjemu deležu neto dolga sektorja države oziroma ga zniža izrazito pod 60 odstotkov BDP. Bonitetna ocena kreditne sposobnosti Republike Slovenije je ključnega pomena za njen dostop do financiranja prek dolžniških kapitalskih trgov. Ta pomembno vpliva na kreditni pribitek, ki ga plačuje Republika Slovenija. Republika Slovenija izkazuje oceno dolgoročne kreditne sposobnosti visokega investicijskega razreda pri S&P (AA, stabilni izgledi) in zgornjega srednjega investicijskega razreda pri Fitch (A+, stabilni izgledi) in Moody's (A3, pozitivni izgledi).
Vlada meni, da je podala ustrezna pojasnila, ki dodatno potrjujejo ustreznost vsebine dopolnjenega predloga proračuna 2027 zato predlaga, da Državni svet RS dopolnjenemu predlogu proračuna 2027 izreče podporo.
Vir: Ministrstvo za finance
Vlada o amandmajih k Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027
Vlada soglaša s predlogi amandmajev k Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027.
Predlogi amandmajev so med drugim pripravljeni na podlagi podanih pripomb Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, sklenjenega dogovora o povprečnini z združenji občin ter določitve koeficienta uskladitve olajšav in dohodninske lestvice.
Vir: Ministrstvo za finance