Pregled dezinformacij: Kremelj uporablja podnebne spremembe za širjenje svojih dezinformacij

To poletje je v Španiji, sredi neprimerljivega vročinskega vala, v požarih pogorelo približno 380.000 hektarjev zemljišč – peta največja površina doslej, kljub desetletjem prizadevanj za izboljšanje preventivnih ukrepov in strožjih kazni za požigalce. Tudi Portugalska je trpela; požari so uničili 260.000 hektarjev, kar je sorazmerno največja pogorela površina v Evropi. Celo v Parizu se oblasti soočajo z zahtevami, da dovolijo spremembe na znamenitih cinkastih strehah, ki se med vedno hujšimi vročinskimi valovi spreminjajo v »pečice«.

Prokremeljske dezinformacije o podnebnih spremembah so razpršene in nedosledne. Na uradnih državnih kanalih, kot je RT, se komentatorji pogosto zdijo bolj naklonjeni znanosti, uradne spletne strani pa navajajo ruske funkcionarje, ki govorijo prave stvari. A vstopite v konspirativne kotičke portala Pravda ali proruskih kanalov Telegrama, in hitro se pojavi zanikanje podnebnih sprememb. Po poročilih nekateri predstavniki ruske elite podnebne spremembe vidijo manj kot grožnjo in bolj kot gospodarsko priložnost.

Podnebje kot orodje razkola

Vendar je resnica bolj prefinjena. Za tiste,  ki za Kremelj širijo dezinformacije, podnebne spremembe niso ne grožnja ne priložnost. Je vzvod, orodje, s katerim lahko proruski mediji in komentatorji vrtajo luknje v javni diskurz znotraj ciljnih držav. V te luknje lahko Moskva nato zliva svoje priljubljene dezinformacijske narative na primer o sankcijah ali pa s polarizirajočimi stališči razgreva razpravo in spodkopava stabilnost. Primerov je veliko.

Ena od taktik ni zanikanje podnebnih sprememb, temveč napad na prizadevanja EU za prehod na obnovljive vire energije. Komentatorji včasih implicitno, včasih pa eksplicitno povezujejo sankcije, ukrepe zelene politike za zmanjšanje rabe fosilnih goriv, prepoved uvoza ruskega nafte in plina ter industrijski zaton Evrope. Očitni cilj je uporabiti podnebne spremembe za zbujanje skepticizma o sankcijah proti Rusiji v spletnih razpravah v državah.

»Zelena dogma« in »industrijski samomor«

Za primer, ena od narativov trdi, da EU pod vodstvom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen doživlja »deindustrializacijo in propad« ter »astronomske stroške energije«. Od tod je le korak do trditve, da je odločitev o neuvozu ruskega plina in nafte izvor teh težav. Drugi, še krajši korak, obtožuje sankcije proti Rusiji kot del »destruktivnih politik« EU. Ko se pojavljajo taki očitki, ni težko trditi, da Evropa dela »industrijski samomor« zaradi sprejemanja »zelene dogme« in zavračanja ruske energije.

Ti nizi narativov so le korak in skok stran od znanega »zima prihaja« narativa, ki ga ima Kremelj navado ponavljati v času, ko listi na drevesih začenjajo spreminjati barvo. Narativ pravi, da se bodo brez ruskega plina in nafte evropske države spremenile v led. Ta globoka napoved se rutinsko in predvidljivo ni uresničila, letos pa podobne napovedi še nismo videli. A kdo ve, morda bo poredni Božiček tudi letos ponovno prinesel neželeno darilo.

Druga taktika je odkrito zanikanje podnebnih sprememb, da se dviguje temperatura v že tako polarizirani javni razpravi. Z dvigovanjem temperature v tej retorični atmosferi, želijo proruski komentatorji destabilizirati politični diskurz, promovirati ekstremizem in narediti državo manj odporno na prokremeljske dezinformacijske narative.

Deli in zamoti

Znanost blatijo kot domnevno »religijo« in poobjavljajo članke, ki napadajo politične voditelje kot je španski premier Pedro Sánchez, ker si drznejo opozoriti na povezavo med požari, ki so poleti razdejali državo in podnebnimi spremembami. Napad na Sancheza je dober primer taktik Moskve; uporaba pomembnih tem, kot so podnebne spremembe, da se povezuje z lokalnimi mediji in napada voditelje, ki jih dojema kot sovražne do Kremlja.

Zadnja narativa skuša prikazati Rusijo kot odgovornega partnerja, ki skupaj z Nezahodnimi državami naslavlja podnebne spremembe. Hkrati obtožuje EU, da so njeni podnebni projekti, zlasti tisti skupaj z afriškimi državami, nova oblika neokolonializma.

Drugje proruske operacije tujega vmešavanja in manipuliranja z informacijami (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) skušajo sejati razkol med državami in kontinenti. Naj vam bo jasno: Kremlju je v resnici malo mar za podnebne spremembe ali za države, za kater trdi, da jih spoštuje. A Moskva prepozna dobro orodje za kanaliziranje svojih narativ.

Avtor: EUvsDisinfo | 7. november 2025

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.