177. redna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku. Zakon prinaša spremembe Zakona o brezplačni pravni pomoči, spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika in spremembe Zakona o kazenskem postopku. Na področju notranjih zadev prinaša spremembe glede vstopa in pregleda tujega stanovanja brez sodne odredbe, uporabo tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih, odreditev varnostne akcije za preprečevanje in odkrivanje hujših kršitev javnega reda, kaznivih dejanj in hujših prometnih kršitev, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic, predlog uvaja tudi nova pooblastila za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih obratih in njihovi okolici. Predlog zakona določa tudi obveznost centrov za socialno delo v primeru mladoletnih roditeljev ter vključevanje romskega prebivalstva v javna dela. Prav tako predlog zakona z namenom preprečevanja oziroma odvračanja od nadaljnjih prekrškov določa možnost izvršbe na nekatere socialnovarstvene prejemke. Spreminja se tudi Zakon o financiranju občin. Zaradi posebnih okoliščin in izzivov zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja, ki se pogosteje pojavljajo v občinah z evidentiranimi romskimi naselji, se Zakon o financiranju občin (ZFO-1) dopolnjuje tako, da bodo občine lahko za ukrepe, ki izboljšajo varnost ljudi in premoženja, uporabile sredstva, ki jih prejmejo na podlagi 20.a člena ZFO-1. Gre za ukrepe, ki so v izključni pristojnosti občin in so ključni za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivanja vseh prebivalcev. Vlada s tem uvaja preventivne ukrepe za zagotavljanje varnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.
Predlog Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov pomeni realizacijo drugega odstavka 5. člena Kazenskega zakonika, ki je napovedal sprejem posebnega zakona o kazenski odgovornosti mladoletnikov. Predlog zakona ureja posebnosti kazenske odgovornosti mladoletnika. Zaradi večjih možnosti individualizacije pri izrekanju vzgojnih ukrepov je razširjen nabor navodil in prepovedi, prav tako pa je razširjena možnost določitve navodil in prepovedi tudi na primere, ko je sicer mladoletniku izrečen zavodski vzgojni ukrep – doslej je bila ta možnost predvidena le v primeru izreka nadzorstva organa socialnega varstva. Podrobneje je urejeno odločanje o kazenskih sankcijah za kazniva dejanja v steku, v primeru ponavljanja kaznivih dejanj je predvideno daljše dopustno trajanje zavodskih vzgojnih ukrepov. Nekatere ključne rešitve so namenjene predvsem pospešitvi postopkov proti mladoletnikom in zagotavljanju pogojev, da se čim bolj zgodaj ugotovi težave in potrebe mladoletnika, na katere se je treba v postopku odzvati za to, da se prepreči ponavljanje kaznivih dejanj in zagotovi najboljše možnosti za reintegracijo mladoletnika. V ta namen so postopki proti mladoletnikom predvideni kot prednostni, prav tako pa je predvideno, da se bodo na sodiščih, kjer obseg zadev proti mladoletnikom to dovoljuje, sodnikom za mladoletnike dodeljevale samo mladoletniške kazenske zadeve. Individualna ocena mladoletnika se mora izdelati čim bolj zgodaj v postopku, da imajo pristojni čim prej na voljo vse potrebne podatke za sprejemanje informiranih in ustrezno individualiziranih odločitev glede nadaljnjega poteka postopka in izbire sankcij in drugih ukrepov.
Predlog novele zakona o prekrških vsebuje predloge sprememb, s katerimi se zaostruje kaznovalna politika na področju prekrškovnega prava in razbremenjuje prekrškovne organe. V zvezi z institutom dela v splošno korist se zaostrujejo pogoji za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Določa se dodaten pogoj, da sodišče ne odobri dela v splošno korist, če storilec v preteklih štirih letih v predhodnih postopkih ni aktivno sodeloval pri opravljanju dela v splošno korist ali je zavlačeval izvrševanje. Jasno se določa tudi rok, v katerem mora biti delo v splošno korist opravljeno. V postopku za odreditev nadomestnega zapora se ukinja možnost predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Na sistemski ravni se določa pooblastilo za izrekanje globe v hitrem prekrškovnem postopku v razponu – pooblastila ne bo več potrebno določati v zakonih. V zvezi z vročanjem obvestil v druge države članice Evropske unije zaradi kršitev cestnoprometnih pravil se spreminja začetek teka roka, ki bo po novem začel teči od odpreme pisnega obvestila lastniku motornega vozila (ne več od vročitve).
Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o probaciji dopolnjujejo in izboljšujejo veljavne zakonske določbe. Poudarek je na boljšem preverjanju identitete oseb, vključenih v probacijo, ter podrobnejšem seznanjanju oseb z njihovimi pravicami, obveznostmi in posledicami nesodelovanja. Predlog novele, med drugim, na novo opredeljuje, kdaj oseba ne izpolnjuje naloženih obveznosti, določa, da probacijska enota izvaja nadzor ob pogojni obsodbi, pogojnem odpustu, delu v splošno korist ali hišnem zaporu, ter da vodi, pripravlja in nadzoruje delo v splošno korist. Širi se seznam izvajalcev: poleg pravnih oseb so dodani tudi državni organi, kar skrajša čakalne dobe za začetek naloge. Novela tudi določa, da so probacijski uslužbenci določeni kot uradne osebe po Kazenskem zakoniku, zaradi narave dela in tveganj pri nadzoru oseb.
Vlada je potrdila tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Posodobitev zakona je nujno potrebna, saj trenutno veljavni zakon iz leta 1999 vsebuje pravne praznine, ki povzročajo zamude pri pridobivanju podatkov in onemogočajo izvajanje posameznih zakonskih pooblastil agencije. Spremembe so usklajene s primerljivi mednarodnimi standardi sodobnih obveščevalnih in varnostnih služb v EU. Predlog sprememb predvideva izenačitev pogoja za pridobivanje podatkov na obveščevalnem in protiobveščevalnem področju, uvaja pa tudi novi posebni obliki pridobivanja podatkov - uporabo tehničnega sredstva za nadzor signala mobilne telefonije ter neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva izključno za namen beleženja komunikacijskega prometa na samem sredstvu. Oba ukrepa mora odobriti predsednik Vrhovnega sodišča RS, s čimer je zagotovljen sodni nadzor nad zakonitostjo teh ukrepov. Ukrep uporabe tehničnega sredstva za nadzor signala mobilne telefonije, za katerega mora biti izkazana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države (primeri so taksativno določeni), se lahko uporablja največ 15 dni in ga ni mogoče podaljšati. V okviru te posebne oblike pridobivanja podatkov je izrecno zakonsko napotilo, da s tem sredstvom ni dovoljeno prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij. Za uporabo ukrepa dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva mora obstajati višja stopnja ogrožanja, ki se kaže v neposrednih sedanjih ali predvidljivih, taksativno določenih škodljivih aktivnostih zoper varnost države ter se lahko izvaja največ en mesec, pri čemer je dostop omejen izključno na beleženje telekomunikacijskega prometa brez možnosti pregledovanja telekomunikacijskega sredstva. Posebni obliki pridobivanja podatkov zaradi vsega navedenega zasledujeta zakonit cilj ter sta primerna, nujna ter sorazmerna za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije. Predlog zakona vključuje še spremembe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki uvajajo možnost obdelave dveh zakonsko določenih biometričnih osebnih podatkov in sicer glasu ter podobe obraza. Poleg sprememb in dopolnitev, ki so povezane s temeljno dejavnostjo agencije, se s predlogom zakona odpravljajo nekatere pomanjkljivosti na področju arhivskega gradiva in delovnopravnega področja.
Vlada Republike Slovenije je odločila, da Slovenska vojska sodeluje s Policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Slovenska vojska zagotavlja pomoč Policiji pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja tudi s svojimi materialno-tehničnimi sredstvi, lahko pa jim ta sredstva da tudi v neposredno uporabo. Policija in Generalštab Slovenske vojske uskladita operativni načrt za izvajanje teh nalog do 7. novembra 2025. Generalni direktor policije o izvajanju nalog enkrat mesečno poroča vladi. Sklep vlade velja do preklica. Zakon o obrambi v četrtem odstavku 37. člena določa, da Slovenska vojska lahko sodeluje s Policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade. Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil. Za nadomestitev kadrovskega manka v policiji, njenim odzivanjem na povečane varnostne obremenitve pri zagotavljanju varnosti na območjih jugovzhodne Slovenije in na območjih drugih policijskih uprav, kjer policisti obravnavajo nedovoljene migracije, ter nalog, ki jih policija izvaja zaradi pomoči Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij pri izvajanju privedbi pripornikov, bo Slovenska vojska s policijo sodelovala pri naslednjih nalogah: izvajanje del v zvezi z ograjo, vzdrževanjem in obnovo komunikacij in druga logistična podpora z razpoložljivimi materialno tehničnimi sredstvi, izvajanje prevozov migrantov z lastnimi prevoznimi sredstvi, sodelovanje v policijskih postopkih pri vračanju tujcev, opazovanje državne meje na statičnih ali premičnih opazovalnicah, opazovanje državne meje iz zraka in vode, sodelovanje v policijskih postopkih pri izvedbi zased za odkritje nedovoljenih migracij.