Slovenija pozdravlja Širitveni sveženj 2025 in se zavezuje k nadaljnji podpori državam kandidatkam

Evropska komisija je 4. novembra 2025 predstavila Širitveni sveženj za tekoče leto, ki obravnava deset držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU. Širitveni sveženj vsebuje pregled in oceno stanja v državah Zahodnega Balkana, vzhodnega Tria in Turčije po področjih, kjer je potreben reformni napredek v posameznih državah.

Ključen del svežnja so priporočila Evropske komisije glede nadaljnjih korakov v širitvenem procesu, ki jih Slovenija podpira. Evropska komisija izpostavlja pomemben napredek, ki so ga dosegle posamezne države kandidatke, kar jim ponuja realistične možnosti za vstop v EU še v mandatu sedanje Evropske komisije.  Pri tem se izpostavlja pristop, ki temelji na podlagi dosežkov, ter potreba po uresničevanju  danih zavez.

Slovenija pozdravlja širitveni sveženj 2025, v prepričanju, da bo širitev še okrepila EU. Trenutne geopolitične okoliščine ter številni odprti konflikti v naši neposredni soseščini in svetu narekujejo pospešitev integracijskih procesov, kar bo prineslo več stabilnosti, varnosti in blaginje. Širitev EU na Zahodni Balkan in Vzhod namreč ni samo v interesu EU in novih članic, temveč je tudi geostrateška nujnost. Sloveniji se pri tem zavezuje k nadaljnji podpori državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam na njihovi poti v EU in pri tem poudarja, da je jasna evropska perspektiva osrednji motivator na nadaljnje reforme, katerih uspešno izvajanje pa je na drugi strani ključno za napredek na poti v EU.

Slovenija podpira predlog Evropske komisije, da v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira prek novega instrumenta Globalna Evropa zagotavlja finančno podporo državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam pri njihovem vključevanju v EU. Pozdravljamo predlog Evropske komisije, da se v primeru pristopa novih držav članic k EU večletni finančni okvir ustrezno revidira.  

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve se pridružuje mnenju Evropske komisije, da je Črna gora pokazala odločen napredek in konkretne rezultate, kar jo postavlja na čelo držav v pristopnem procesu. Vlada Črne gore je močno pospešila priprave na pristop k EU in je v zadnjem letu na dveh medvladnih konferencah zaprla štiri dodatna pogajalska poglavja. Jasna politična zaveza oblasti, da je članstvo v EU ključna prednostna naloga, se tudi na splošno odraža v političnih odločitvah, vključno s stalno 100-odstotno stopnjo usklajenosti s Skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) EU, tudi na področju sankcij. Pozdravljamo, da bo Evropska komisija ob nadaljnjem napredku Črne gore predstavila osnutek finančnega svežnja ter osnutka skupnih stališč za zaprtje pogajanj o finančnih in proračunskih določbah ter za poglavje o institucijah.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve se pridružuje mnenju Evropske komisije, da je Albanija prav tako dosegla izjemen napredek na njeni poti v EU. Dosledno in trdno je izpričevala svojo politično zavezanost strateškemu cilju vključitve v EU in ambicijo za nadaljevanje pristopnih pogajanj na podlagi nadaljnjega reformnega napredka, kar je privedlo do sklica nadaljnjih medvladnih konferenc v letu 2025 ter do odprtja petih pogajalskih sklopov.

Bosna in Hercegovina zaradi politične in institucionalne krize po oceni Evropske komisije ni uspela doseči zadostnega reformnega napredka, da bi lahko v skladu z odločitvijo voditeljev držav članic EU na Evropskem svetu marca lani, pričela pristopna pogajanja za vstop v EU. Bosna in Hercegovina mora tako prioritetno doseči napredek na področju pravosodja ter imenovati vodjo pogajalske ekipe za pogajanja z EU. Pomemben pozitiven korak je bil dosežen s sprejemom Reformne agende. Slovenija trdno podpira Bosno in Hercegovino pri izvajanju reform, ki so nujne za nadaljnji napredek  države na poti k članstvu v EU in so v dobrobit njenih državljanov.

Kosovo ostaja zavezano evropski poti. Prošnjo za članstvo v EU so predložili decembra 2022. Evropska komisija ostaja na voljo za pripravo mnenja o prošnji Kosova za članstvo takoj, ko bo to zahteval Svet. Pot Kosova v EU je odvisna od prizadevanj za popolno izpolnitev vseh njegovih obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o poti k normalizaciji iz leta 2023 in njegove izvedbene priloge.

Slovenija tako kot Evropska komisija pričakuje, da bo tudi Severna Makedonija napredovala na njeni poti v EU. V zvezi s tem se Slovenija pridružuje pozivu Evropsko komisijo, ki Severno Makedonijo še naprej spodbuja k izvajanju ključnih reform ter k čim prejšnji izpolnitvi pogojev, ki so potrebni za dosego napredka. Slovenija bo Severni Makedoniji še naprej nudila politično podporo ter svoje izkušnje in spoznanja glede evropske integracije.  

Strinjamo se z oceno Evropske komisije, da so  aktualne razmere v Srbiji močno zaznamovale pogajalski proces z EU in vplivale na zastoj v reformah. Ključna področja pogajalskega procesa, ki jih mora Srbija izboljšati, so povezana s krepitvijo pravne države, spoštovanjem človekovih pravic, bojem proti korupciji, ureditvijo medijske krajine, spremembo volilne zakonodaje in usklajevanjem s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Poseben poudarke je dan tudi položaju in vlogi civilne družbe. Evropska komisija v letošnjem poročilu sicer ponovno ugotavlja, da je Srbija tehnično pripravljena za odprtje pogajalskega sklopa 3 (konkurenčnost, vključujoča rast).

Turčija je država kandidatka in ključna partnerica EU. Strateški interes EU je stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter krepitev sodelovanja in vzajemno koristnih odnosov s Turčijo. EU pripisuje poseben pomen nadaljevanju in napredku v pogovorih o rešitvi ciprskega vprašanja. Od Turčije se pričakuje, da bo spoštovala mednarodno pravo, dobre sosedske odnose in suverenost držav članic EU. Hkrati ostaja dialog o pravni držav sestavni in pomemben del odnosov med EU in Turčijo, poleg tega bo posebna pozornost še naprej namenjena oceni stanja na področju neodvisnosti sodstva, spoštovanja temeljnih pravic in demokratičnih standardov.

Slovenija prav tako pozdravlja napredek in Ukrajine in Moldavije pri dosedanjem izpolnjevanju priporočil Evropske komisije. Zadovoljni smo z prizadevanji obeh držav za pridružitev EU in z njunim napredkom v procesu približevanja EU zakonodaji. Strinjamo se z oceno Evropske komisije, da je dosežena dobra usklajenost zakonodaje in je potrebno nadaljevati s krepitvijo izvrševanja in implementacije zakonodaje na podlagi vladavine prava, s sodelovanjem civilne družbe in z učinkovitimi proti-korupcijskimi mehanizmi.

Slovenija pozdravlja izjemno zavezanost Ukrajine njenemu evropskemu cilju, kljub težkim okoliščinam, v katerih se nahaja. Hkrati spodbujamo Ukrajino, da naj nadaljuje s tem tempom in ohrani močno zavezanost reformam ter prepreči vsakršno nazadovanje, predvsem na področju vladavine prava. Tudi Moldova je ohranila jasno proevropsko usmeritev in okrepila sodelovanje z EU. Slovenija pozdravlja rezultate parlamentarnih volitev in prvi vrh EU-Moldova, ki utrjujeta njeno evropsko prihodnost.    

Slovenija pa z zaskrbljenostjo spremlja razmere v Gruziji. Strinjamo se z ugotovitvijo, da je v letu 2025 prišlo do resnega nazadovanja demokratičnih procesov v Gruziji, kar je privedlo do ustavitve pristopnega procesa. Gruzijske oblasti so uveljavljale represivne ukrepe zoper civilno družbo, medije in opozicijske predstavnike. Odločitve in ukrepi gruzijskih oblasti so v nasprotju z vrednotami in načeli, na katerih temelji EU, ter mednarodnopravnimi obveznostmi Gruzije. Slovenija še naprej podpira voljo gruzijskega ljudstva po evropski poti, vendar je za nadaljevanje pristopnega procesa Gruzije potrebno, da gruzijska vlada ponovno potrdi svojo zavezanost evropskim vrednotam in vrnitvi na evropsko pot.