Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu oktobru 2025

Na brifingu o političnih in humanitarnih razmerah v Siriji so se članice odzivale na nedavne parlamentarne volitve - več članic, tudi Slovenija, je obžalovalo pomanjkanje zastopanosti žensk in manjšin, velika večina pa je poudarila potrebo, da politični prehod v Siriji odraža vse elemente sirske družbe. Slovenija je pozvala tudi k skupnim humanitarnim naporom za pomoč civilnemu prebivalstvu.

Varnostni svet je opravil konzultacije o razmerah v Jemnu in Libanonu ter o delovanju Opazovalne sile Združenih narodov za razmejitev (angleško The United Nations Disengagement Observer Force - UNDOF). Sprejel je tudi izjavo za javnost, v kateri je pozdravil napore libanonske vlade za izvajanje suverenosti nad celotnim ozemljem države.

Na redni tromesečni odprti razpravi o Bližnjem vzhodu so države, tudi Slovenija, pozdravile mirovni načrt za Gazo ter vlogo mediatorjev, ob tem pa opozarjale, da situacija ostaja krhka. Slovenija je bila med državami, ki so izpostavile vidik implementacije dogovora preko Varnostnega sveta in/ali stabilizacijske misije, obenem pa poudarila, da je končni cilj vzpostavitev dveh držav. Govorila je o velikih humanitarnih potrebah v Gazi in pozvala k odprtju mejnih prehodov, prav tako je pozdravila svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča glede delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - UNRWA). Poudarila je tudi, da lahko izkušnje s Kosova ter iz Bosne in Hercegovine služijo kot model za vzpostavitev civilne administracije v Gazi.

Varnostni svet je opravil redno odprto razpravo o ženskah, miru in varnosti, ki je bila letos na eni strani zaznamovana s 25. obletnico sprejema resolucije Varnostnega sveta OZN 1325, na drugi strani pa z alarmantnimi podatki o porastu števila konfliktov in vseh oblik nasilja nad ženskami, skupaj z izključevanjem žensk iz političnih procesov. Slovenija je obžalovala, da se je napredek pri uresničevanju te pomembne agende upočasnil, pozvala k večji zastopanosti žensk ter podpori organizacijam civilne družbe ter zahtevala polno odgovornost in kaznovanje nasilja nad ženskami. Slovenija je v imenu skupine držav, ki so podpisnice skupnih načel na področju žensk, miru in varnosti, pred razpravo podala skupno izjavo za medije.

Varnostni svet je opravil dve razpravi o Zahodnem Balkanu. Na rednem brifingu o Kosovu in delovanju Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu (angleško United Nations Interim Administration Mission in Kosovo - UNMIK) je Slovenija povzela pomembne naloge, ki jih je misija opravila v 26 letih svojega obstoja in ki bi jih veljalo upoštevati tudi pri obravnavi drugih situacij. Poudarila je pomen dialoga, izogibanja enostranskim dejanjem ter napredka na evropski poti. Obenem je predlagala razmislek o prihodnjem delovanju misije, ki bi bilo prilagojeno današnjim spremenjenim razmeram.

Na brifingu o razmerah v Bosni in Hercegovini je Slovenija pohvalila nedavne pozitivne procese, ki so odraz politične zrelosti in so pomembno prispevali k stabilizaciji razmer. Pozvala je k enotnosti mednarodne skupnosti, h krepitvi demokratičnih institucij v državi ter k hitrejšemu napredku Bosne in Hercegovine kot kandidatke za članstvo v EU. Varnostni svet je sprejel resolucijo, s katero je za leto dni podaljšal mandat vojaške operacije EU Althea (angleško European Union Force Althea - EUFOR Althea).

Varnostni svet je opravil konzultacije o delovanju Verifikacijske misije Združenih narodov v Kolumbiji (angleško United Nations Verification Mission in Colombia - UNVMC) ter s sprejemom resolucije podaljšal njen mandat za eno leto.

Pri obravnavi Haitija in delovanja Integriranega urada Združenih narodov na Haitiju (angleško United Nations Integrated Office in Haiti - BINUH) je Slovenija podprla nujnost varnostne in humanitarne zaščite prebivalstva ter poudarila, da morajo spremembe v mandatu misije ohranjati obstoječe standarde varstva človekovih pravic. Varnostni svet je sprejel tudi podaljšanje sankcijskega režima za Haiti.

Na izredni razpravi na temo zaostrene varnostne situacije v Venezueli in v Karibskem morju je Slovenija pozvala k zadržanosti, upoštevanju mednarodnega prava in reševanju napetosti po diplomatski poti, pri čemer je opozorila na potrebo po zaščiti civilistov.

Oktobra je Varnostni svet intenzivno obravnaval afriške teme. Sudanu sta bili namenjeni dve zasedanji, na začetku in koncu meseca, obe izredni in s podporo Slovenije zaradi zaostrovanja nasilja s strani oborožene skupine RSF v mestu El Fasher, prestolnici Severnega Darfurja. Žal še vedno ni zbližanja stališč med članicami glede nadaljnjih korakov, vendarle pa je bila sprejeta izjava za javnost, v kateri je Varnostni svet obsodil zgoraj omenjeno nasilje in grozodejstva ter obnovil pozive k takojšnji prekinitvi sovražnosti, zagotavljanju humanitarnega dostopa in nevmešavanju zunanjih akterjev.

Varnostni svet je opravil redni letni brifing o sodelovanju med Afriško unijo in OZN ter obisk na sedežu Afriške unije v Adis Abebi, kjer sta med 16. in 17. oktobrom potekala 19. letno skupno posvetovalno srečanje in 10. neformalni skupni seminar s Svetom za mir in varnost Afriške unije. Oba organa sta do konca meseca nato uskladila tudi skupno izjavo za javnost.

Na zaprtem srečanju o Somaliji je bil predstavljen potek prve faze tranzicije posebne politične misije OZN v Somaliji (angleško United Nations Transitional Assistance Mission in Somalia - UNTMIS), ki se bo v skladu z načrtom končala oktobra 2026. Slovenija je pozvala k zagotovitvi zadostne finančne podpore OZN ekipi na terenu, ki bo naslednje leto prevzela naloge UNTMIS. Izrazila je tudi zaskrbljenost zaradi varnostnih razmer ter pozvala k razširitvi nabora donatorjev in novih virom financiranja za mirovno operacijo Afriške unije (angleško African Union Support and Stabilisation Mission in Somalia - AUSSOM), ki predstavlja glavno podporo somalijskim oblastem v boju proti teroristični skupini Al Šabab.

Varnostni svet je pogajanja o resoluciji o podaljšanju mandata Misije Združenih narodov za referendum v Zahodni Sahari (angleško United Nations Mission for the Referendum in Western Sahara - MINURSO) v Zahodni Sahari začel s konzultacijami, po intenzivnih pogajanjih pa je ob koncu meseca sprejel resolucijo, s katero je mandat misije podaljšal za eno leto ter pozval strani, da brez odlašanja in predpogojev začnejo pogovore o dokončni in za vse sprejemljivi rešitvi.

Varnostni svet je pogajanja o resoluciji o podaljšanju mandata politične misije za podporo Libiji (angleško United Nations Support Mission in Libya - UNSMIL) v Libiji prav tako začel s konzultacijami. Slovenija je v pogajanjih zagovarjala okrepljen jezik, ki se nanaša na mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic, spolno nasilje in podnebne spremembe. Varnostni svet je mandat misije soglasno podaljšal za eno leto.

Varnostni svet je opravil tudi redne brifinge in konzultacije o regiji Velikih jezer in delovanju mirovne operacije v Srednjeafriški republiki (angleško - United Nations Multidimensional Integrated Stabilization Mission in the Central African Republic - MINUSCA).