Predlog zakona o centralnem kreditnem registru in informacija o upravljanju rjavega medveda

Vlada o predlogu zakona o centralnem kreditnem registru

Vlada je na dopisni seji sprejela soglasje k predlogu amandmajev k predlogu zakona o centralnem kreditnem registru. S predlaganimi amandmaji se v največji možni meri upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora (ZPS), ki jih je le-te podala z vidika skladnosti predlaganega zakona z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika.

Vir: Ministrstvo za finance

Informacija o stanju na terenu, aktivnostih na področju upravljanja populacije rjavega medveda v Republiki Sloveniji in stališči Ministrstva za naravne vire in prostor glede predlaganih sklepov

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Informacijo o stanju na terenu, aktivnostih na področju upravljanja populacije rjavega medveda v Republiki Sloveniji in stališči Ministrstva za naravne vire in prostor glede predlaganih sklepov, kot jih je podal predlagatelj sklica skupne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrstvo za naravne vire in prostor stremi k trajnostnem in strokovno podkovanem upravljanju populacije zavarovane vrste rjavega medveda skladno s širšim družbenim konsenzom.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je letos izdalo odločbo o odstrelu 206 osebkov rjavega medveda, vendar se odstrel trenutno ne izvaja, saj je izvajanje odločbe zadržano s strani Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki odloča o tožbi, vloženi s strani društva Alpe Adria Green. Zaradi tega MNVP trenutno ne more popraviti, dopolniti ali izdati nove odločbe. Varnost ljudi in premoženja je tudi v vmesnem obdobju zagotovljena s pomočjo interventnega odstrela. V utemeljenih primerih nujnega ukrepanja MNVP namreč izdaja odločbe za interventni odstrel posameznih medvedov, ki ogrožajo zdravje in varnost ljudi; letos je bilo izdanih že 17 takšnih odločb.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je s sklepom ministra ustanovilo dve posvetovalni skupini: Interesno posvetovalno skupino za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri, ki se jo seznanja z aktualnimi vsebinami, v skupini poteka širša razprava in vključevanje različnih pogledov v naloge in ukrepe upravljanja velikih zveri v Sloveniji, ter Strokovno posvetovalno skupino za upravljanje velikih zveri, ki podaja strokovna stališča in predloge za izvajanje nalog in ukrepov. Obe skupini sodelujeta pri pripravi predpisov in strategij. Pri izdaji upravnih odločb imajo v skladu z zakonodajo pravico sodelovati društva, ki imajo status društev v javnem interesu s področja ohranjanja narave, s čimer uveljavljajo svoje pravice. Poleg tega je splošna javnost vključena v postopke sprejemanja predpisov in drugih dokumentov preko javnih razprav.

Ministrstvo ima pripravljen protokol o interventnem ukrepanju v primeru neposrednega ogrožanja po velikih zvereh in zbiranju informacij o prisotnosti velike zveri ter protokol za javnost. Ocena ministrstva je, da je upravljanje zavarovane vrste rjavega medveda kvalitetno in v zadnjih letih poteka na podoben način, še vedno pa stremi k izboljšanju upravljanja z uskladitvami zakonodaje, pripravo Strategije upravljanja rjavega medveda, strokovnih podlag in usklajevanja s stroko ter širšo javnostjo.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada sprejela mnenje o predlogu priporočila v zvezi z odpravo ovir za hitrejšo graditev enostanovanjskih, poslovnih, infrastrukturnih in ostalih objektov

Vlada je sprejela mnenje o predlogu priporočila Vladi Republike Slovenije Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke v zvezi z odpravo ovir za hitrejšo graditev enostanovanjskih, poslovnih, infrastrukturnih in ostalih objektov, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec), in ga pošlje Državnemu zboru.

Vlada Republike Slovenije je obravnavala predloge s področja urejanja prostora in graditve objektov ter jih večinoma ocenila kot skladne s svojimi stališči in že uresničene v okviru sprejetih zakonodajnih sprememb.

Vlada poudarja, da so številni predlogi že realizirani z novelo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C) in drugimi ukrepi Ministrstva za naravne vire in prostor. Tehnični pogoji v okviru Prostorskega informacijskega sistema so vzpostavljeni, aktivnosti glede izboljšanja sodelovanja med nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci pa že potekajo.

Vlada podpira vključevanje lokalnih skupnosti v zgodnje faze prostorskega načrtovanja, zavrača pa predlog, da se v postopke javne razprave vključi le zainteresirana javnost znotraj območja sprejemanja prostorskega akta, ker je to v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okolijskih zadevah (Aarhuško konvencijo) ter Resolucijo o normativni dejavnosti.

Kot pomembno usmeritev vlada izpostavlja, da bo v prihodnje treba iskati rešitve izdaje gradbenih (lokacijskih) dovoljenj na občine, ker je urejanje prostora in prostorsko načrtovanje izvirna pristojnost lokalnih skupnosti, gradnja objekta pa realni zaključek prostorskega načrtovanja, po učinkovitejšem nadzoru nad nedovoljenimi gradnjami, morebitnem združevanju inšpekcijskih služb, saj se zaradi prelaganja nalog iz naslova pristojnosti izgubljajo učinkovitost, moč in hitrost.

Smiselno bi bilo odločanje o gradnji razdeliti na dva vsebinsko pomembna dela – odločanje o lokaciji ter odločanje o gradbeno-tehnični ustreznosti projekta. Vlada meni, da je predlog v osnovi sprejemljiv, če bi se o tolerancah odločalo za vsak primer posebej, v povezavi z ločitvijo odločanja o lokaciji in gradbeno-tehničnem preverjanju.

Vlada ocenjuje, da je predlagatelj pravilno ugotovil, da veljavna zakonodaja težav pri legalizaciji v celoti ne odpravlja, in se strinja, da je tej temi treba nameniti posebno pozornost ter celovit pristop. Vlada poudarja, da je treba upoštevati opozorila stroke, da zgolj pogosto ponavljanje akcij legalizacije v prostoru pušča napačno sporočilo in lahko predstavlja potencialen vzrok za nastanek novih nedovoljenih gradenj. Pomemben pogoj za preprečevanje novih nedovoljenih gradenj je učinkovit nadzor. V tej zvezi bi bilo treba preučiti možnost združitve različnih državnih inšpekcij (gradbene, okoljske, požarne in podobno) v skupno inšpekcijo, saj se zaradi prelaganja pristojnosti izgubljata učinkovitost in hitrost ukrepanja.

Vlada meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti bazo podatkov o nedovoljenih objektih ter digitalno podprt sistem zgodnjega odkrivanja novih gradenj brez dovoljenj. Prav tako se strinja, da bi bilo smiselno vzpostaviti poenostavljen sistem legalizacije, vendar šele po doseženem družbenem konsenzu in po vzpostavitvi učinkovitega sistema za odkrivanje in preprečevanje nastajanja novih nedovoljenih gradenj.

Vlada se načeloma strinja tudi s predlogom, da se nesprejemljive nelegalne objekte odstrani, pri čemer pa je treba predhodno izčrpati vse možnosti za ugotavljanje sprejemljivosti obstoja objekta, vključno z morebitno sanacijo ali prilagoditvijo. Pri tem je treba vzpostaviti povezan sistem reševanja socialnih primerov, kadar uporabniki objekta uveljavljajo pravico do doma.

Zaradi navedenega sprejem predloženih priporočil ni potreben. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo pristopilo k pripravi izhodišč za nov zakon, pri čemer bo posamezne predloge smiselno upoštevalo.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor