Ministica Čalušić v imenu MED9 pozvala h krepitvi obvladovanja tveganj v kmetijstvu na ravni unije

Prvi dan se je zasedanje začelo z ribiškima točkama, ki ne zadevata neposredno slovenskih ribičev. Svet EU je drugi dan po večurnih pogajanjih s kvalificirano večino dosegel politični dogovor o ribolovnih možnostih za prihodnje leto (2025) za Baltik in izvedel priprave na letno zasedanje Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (angleško International Commission for the Conservation of Atlantic Tuna – ICCAT), ki bo potekalo v sredini novembra v Španiji. Vezano na slednje, Slovenija meni, da je ustrezno, da se upravljavske ukrepe, ki jih EU zagovarja v okviru ICCAT, predhodno uskladi znotraj EU.

V okviru kmetijskih točk so ministri nadaljevali razpravo o skupni kmetijski politiki (SKP) v obdobju 2028–2034, tokrat o okoljskih vidikih nove SKP. Predlog dosedanje sheme združuje v enoten okvir oziroma koncept odgovornega gospodarjenja s kmetijo z višjo finančno podporo za trajnostne prakse in širšo uporabo pavšalnih izplačil. Ministrica Čalušić je poudarila, da Slovenija podpira večjo prožnost zelene arhitekture SKP, saj ta državam članicam omogoča prilagoditev ukrepov in zaščitnih praks lokalnim razmeram. Ob tem je opozorila na obsežnost obveznih okoljskih in podnebnih ukrepov ter pozvala k večji prostovoljni izbiri za države članice. Posebej je poudarila tudi potrebo po vključevanju vrednotenja ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo kmetije, ter po zagotavljanju sorazmernosti, prilagodljivosti in ustreznega financiranja za učinkovito in pravično izvajanje skupne kmetijske politike.

Ministri so nadaljevali tudi razpravo o razmerah na kmetijskih trgih. Komisija je uvodoma poročala, da se v EU jeseni 2025 kmetijski trgi soočajo z mešanimi razmerami – rastjo pridelkov žit zaradi ugodnih pogojev za zimske posevke in hkrati s podnebnimi izzivi, kot so suše v jugovzhodni Evropi. Tokratna razprava, na kateri je bil v uvodnem delu prisoten tudi ukrajinski podpredsednik vlade in minister za evropske in evroatlantske integracije Taras Kachka, je bila osredotočena na konec junija doseženi dogovor trgovinskih odnosov med EU in Ukrajino. Ministrica Čalušić je poudarila pomen učinkovite podpore Ukrajini v tem procesu, ob zavedanju obojestranskih koristi, ki jih prinaša okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva in trgovine. Pri tem je kot pogoj izpostavila dogovorjeno postopno uskladitev z evropskimi standardi na področju varnosti hrane, dobrobiti živali in okoljske trajnosti. Opozorila pa je tudi na problematiko obnove degradiranih kmetijskih zemljišč zaradi vojne v Ukrajini in pozvala Komisijo, da v ukrepe pomoči vključi tudi podporo za rekultivacijo teh zemljišč. Kar se tiče razmer na kmetijskih trgih v Sloveniji je ministrica povedala, da se Slovenija sooča z neugodnimi tržnimi razmerami zaradi podnebnih ekstremov, bolezni živali in visokih cen vhodnih materialov, kar ogroža konkurenčnost in stabilnost kmetijstva. Izpostavila je tudi potrebo po večji odpornosti kmetijstva ter prožnih ukrepih v okviru skupne kmetijske politike.

V okviru točk razno je ministrica Čalušić v imenu predsedujoče skupini držav MED9 predstavila skupno izjavo, ki je bila sprejeta na konferenci ministrov za kmetijstvo MED9 v začetku meseca in vključuje poziv za krepitev prizadevanj na ravni Unije za obvladovanje podnebnih in drugih tveganj v kmetijstvu. Po besedah ministrice je »za učinkovito obvladovanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, nujno zagotoviti usklajene ukrepe, inovativne rešitve in strateško načrtovanje«. Ministrica je izpostavila zavezanost držav MED9 krepitvi sodelovanja na ravni EU ter spodbujanju podnebno pametnih praks, ki prispevajo k varnosti preskrbe s hrano, trajnostni rabi vodnih virov, vitalnosti podeželja in konkurenčnosti regije. Ministrica je še poudarila, da je poseben poudarek treba nameniti razvoju inovativnih finančnih instrumentov, delitvi dobrih praks ter viziji Sredozemlja kot vodilne regije na področju trajnostnega upravljanja kmetijskih tveganj.

Države članice so se zahvalile Sloveniji za pobudo in podprle naša prizadevanja.

V okviru drugih informativnih točk je Komisija predstavila letno poročilo o poenostavitvah, izvajanju in uveljavljanju zakonodaje s področja kmetijstva in ribištva. Komisija je predstavila tudi nedavno objavljeno Strategijo za generacijsko pomladitev, ki jo je ministrica preliminarno pozdravila, saj se z njo na ravni Unije krepi podporo mladim kmetom in prihodnjim nosilcem kmetijske dejavnosti v Uniji. Ministrica je posebej izpostavila potrebo po olajšanem dostopu mladih kmetov do zemljišč, finančnih virov ter znanja in inovacij.

Slovenija je podprla poziv Latvije k ponovnemu odlogu, pregledu in poenostavitvi zahtev, vključno s ponovno oceno vpliva uredbe nadaljnjih poenostavitvah Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (angleško EU Regulation on Deforestation-free products - EUDR). Slovenija podpira cilje Evropske unije pri preprečevanju svetovnega krčenja gozdov in ohranjanju biotske raznovrstnosti, vendar pri tem ministrica Čalušić opozarja na nesorazmerne obremenitve, ki jih obstoječa uredba nalaga kmetom, lastnikom gozdov in podjetjem. V tej luči Slovenija pozdravlja nedavno objavljeni predlog za spremembo uredbe, ki naslavlja izzive izvajanja in uvaja poenostavitve za deležnike, hkrati pa poudarja potrebo po pravični, izvedljivi in časovno ustrezno prilagojeni uveljavitvi obveznosti za vse gospodarske subjekte.

Slovenija je soglašala tudi s pozivom več držav članic k izvedbi pregledne analize določb predloga uredbe za nacionalne in regionalne partnerske načrte za prenos določenih določb, ki niso nujne z vidika finančnih določb, v zakonodajni predlog SKP za programsko obdobje 2028–34.