Robotizirani sistemi za pripravo, shranjevanje in razdeljevanje zdravil za osem slovenskih bolnišnic
Robotiziran sistem za shranjevanje in razdeljevanje zdravil - fotografija je simbolična. | Avtor: DepositPhotos
Cilj naložbe v digitalizacijo in avtomatizacijo bolnišničnih lekarn je optimizacija procesov, saj bomo z uvedbo avtomatiziranih sistemov farmacevte razbremenili rutinskih nalog, izboljšali natančnost in varnost pri razdeljevanju zdravil ter zagotovili večjo sledljivost in preglednost zalog. Sistemi omogočajo izdajo zdravil po metodi najprej iztečeni rok – najprej izdan, spremljajo avtentičnost zdravil, omogočajo izdajo tudi izven delovnega časa lekarne ter poenostavijo inventuro. Z uporabo robotov se zmanjša število napak, poveča varnost ob pripravi kemoterapije in omogoči boljša organizacija dela v lekarnah.
Ministrstvo za zdravje je na podlagi razpoložljivih sredstev in na predlog strokovne komisije določilo, da bodo robotizirane sisteme dobili Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica ter Splošna bolnišnica Slovenj Gradec.
Pet izvajalcev (Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica ter Splošna bolnišnica Novo mesto) je že podpisalo pogodbe o nabavi robotiziranega sistema za shranjevanje in razdeljevanje zdravil. Preostali izvajalci so v različnih fazah zaključevanja postopkov javnega naročanja.
Pri nakupu robotov za pripravo citostatičnih zdravil pa so izvajalci v fazi priprave javnih naročil, razen Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, ki je javno naročilo že objavila.
Celotna naložba v vrednosti skoraj 12 milijonov evrov predstavlja pomemben mejnik na poti digitalne preobrazbe slovenskega zdravstva, saj prinaša višjo kakovost oskrbe, večjo učinkovitost dela ter bistveno zmanjšuje tveganja in napake pri ravnanju z zdravili. Poleg tega omogoča boljšo sledljivost, optimizacijo zalog in varnejše delovne pogoje za farmacevtsko osebje.
