Novosti novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo za samostojne delavce v kulturi

S tem se odpravlja izenačevanje z drugimi samozaposlenimi, ker se samostojni delavci v kulturi ukvarjajo z dejavnostjo, ki je poklicna in ne gospodarska.

Posameznik se lahko registrira za opravljanje največ petih specializiranih poklicev. Tistim, ki imajo ob uveljavitvi zakona registriranih več kot pet poklicev, bo položaj določila nova Uredba o samostojnih delavcih v kulturi.

Samostojni delavci v kulturi bodo ob vpisu v razvid, v skladu s karierno dinamiko, uvrščeni v enega od treh kariernih razredov, in sicer glede na dosedanje delovne izkušnje na področju kulture (do pet let dela na področju kulture III. razred, nad pet let in do 25 let – II. razred in nad 25 let dela na področju kulture – I. razred).

Uvrščanje že vpisanih samostojnih delavcev v kulturi v ustrezni karierni razred bo potekalo od 22. oktobra 2025.

Na posamezni karierni razred bo vezana višina prispevkov za socialno varnost (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo ter za primer brezposelnosti), ki jih samostojnemu delavcu v kulturi plačuje Ministrstvo za kulturo.

Do 28. februarja 2026 se bodo vsem samostojnim delavcem v kulturi s pridobljeno pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, ne glede na razred karierne dinamike, v katerega bodo uvrščeni, prispevki za socialno varnost plačevali od najnižje zavarovalne osnove. Nato pa se bodo postopoma uveljavljale različne višine plačila prispevkov za socialno varnost, glede na razrede karierne dinamike.

Ne glede na to pa bo imel samostojni delavec v kulturi, dokler ne bo uvrščen v enega izmed kariernih razredov, pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od najnižje zavarovalne osnove.

Samostojni delavec v kulturi lahko od 22. oktobra 2025 odda vlogo za uvrstitev v ustrezni karierni razred. Če vloge samostojni delavec v kulturi ne bo oddal v roku 12 mesecev od uveljavitve zakona, ga bo Ministrstvo za kulturo po uradni dolžnosti umestilo v III. karierni razred. Oddaja vloge in uvrstitev v ustrezni karierni razred bosta sicer možna tudi pozneje.

Vloga se lahko:

• pošlje s priporočeno pošto na naslov Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,
• pošlje na elektronski naslov gp.mk@gov.si, a le v primeru, da je podpisana z varnim podpisom s kvalificiranim potrdilom,
• odda v glavni pisarni Ministrstva za kulturo (Maistrova 10, 1000 Ljubljana) od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 in v petek od 9.00 do 14.30.

Od uveljavitve zakona do 28. februarja 2026 ima samostojni delavec v kulturi, ne glede na razred karierne dinamike, v katerega je uvrščen, pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od najnižje zavarovalne osnove, ki znaša 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače v Republiki Sloveniji.

Ta višina prispevkov ostane v veljavi za III. karierni razred tudi po 28. februarju 2026, za II. in I. karierni razred pa se bo višina prispevkov za socialno varnost uveljavila postopno, in sicer:

• od 1. marca 2026 do 31. decembra 2027 za II. karierni razred 69 odstotkov ter za I. karierni razred 72 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec;
• od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028 za II. karierni razred 78 odstotkov ter za I. karierni razred 81 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec;
• od 1. januarja 2029 se uporabljajo določila novele zakona.

Zaradi uveljavitve zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, se bo dohodkovni cenzus od vključno leta 2026 dalje določal na podlagi povprečne letne bruto plače za 19. plačni razred.

Na novo se uvaja drsni dohodkovni cenzus, s čimer bo samostojnemu delavcu v kulturi omogočeno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost (PPP) tudi ob preseganju dohodkovnega cenzusa za največ 30 odstotkov , in sicer v naslednjih deležih:

• če samostojni delavec v kulturi v tekočem letu ne presega dohodkovnega cenzusa, lahko uveljavlja PPP v celoti,
• če samostojni delavec v kulturi v tekočem letu presega dohodkovni cenzus  za največ 10 odstotkov, lahko uveljavlja PPP v deležu 80 odstotkov,
• če samostojni delavec v kulturi v tekočem letu presega dohodkovni cenzus  za več kot 10 odstotkov in do vključno 20 odstotkov, lahko uveljavlja PPP v deležu 50 odstotkov,
• če samostojni delavec v kulturi v tekočem letu presega dohodkovni cenzus  za več kot 20 odstotkov in do vključno 30 odstotkov, lahko uveljavlja PPP v deležu 20 odstotkov.

Pri ugotavljanju preseganja dohodkovnega cenzusa se od dohodkov, ki so zajeti v odločbah oziroma obračunih Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), poleg dosedanjih nagrad in štipendij na novo odštevajo potni stroški za potovanja v tujino in po tujini, če so neposredno povezani z izvedbo kulturnih projektov in programov samostojnega delavca v kulturi.

Nadomestilo za daljšo zadržanost z dela zaradi bolezni in po novem tudi zaradi poškodbe se z novelo zakona lahko uveljavlja dvakrat v letu in ne več samo enkrat.

Samostojni delavec v kulturi za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki traja najmanj 31 povezanih dni, prejme dnevno bolniško nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Višino dnevnega bolniškega nadomestila, ki bo veljala od 1. aprila tekočega leta do 31. marca naslednjega leta, bo določila vlada do 31. marca tekočega leta, upoštevajoč višino nadomestila, ki ga za bolniško odsotnost prejmejo zaposleni s povprečno mesečno plačo v preteklem letu.

Samostojnemu delavcu v kulturi, ki je star najmanj 55 let in mu je bila pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v preteklosti že priznana v skupnem trajanju najmanj 20 let (v to obdobje se všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih, nevladnih organizacijah in pri drugih delodajalcih s področja kulture) se prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost (PPP) vse do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, po novem do izpolnitve pogoja najmanj 40 let pokojninske dobe.

Samostojnemu delavcu v kulturi, ki je bil v petletnem obdobju trajanja pravice do plačila prispevkov (PPP) za socialno varnost za polni delovni čas zadržan od dela iz zdravstvenih razlogov v trajanju nad 30 dni, ali zaradi materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta, se trajanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost z odločbo podaljša za skupni čas zadržanosti od dela v petletnem obdobju trajanja pravice do plačila prispevkov.

Če je bil samostojni delavec v kulturi v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge za polni delovni čas zadržan od dela iz zdravstvenih razlogov v trajanju nad 30 dni ali zaradi materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta, se pri presoji izjemnega kulturnega prispevka njegovega dela iz prejšnjega odstavka upošteva petletno obdobje, podaljšano za skupni čas zadržanosti od dela v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge.

Pri odločanju o zahtevi za vpis v razvid samostojnih delavcev v kulturi in priznanju pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnih sredstev se minister, tako kot doslej, posvetuje s strokovno komisijo iz 20. člena tega zakona s področja delovanja kandidata. Po novem pa se ne posvetuje več s Kulturniško zbornico, pač pa upošteva priporočila stanovskih društev s področja delovanja kandidata, če ta obstajajo in jih je kandidat priložil k svoji vlogi.

Po novem se lahko določena pogodba o javnem financiranju interesa za kulturo sklene tudi z več pravnimi osebami ali posamezniki, ki sodelujejo pri izvajanju projekta ali programa.