Gradnja nove Medicinske fakultete v zaključni fazi
Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. | Avtor: Daniel Novakovič/STA
Novogradnja bo Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL MF) zagotovila nove sodobne prostore za izobraževanje študentk in študentov ter vrhunsko raziskovalno delo.
Minister dr. Igor Papič je po ogledu izrazil zadovoljstvo z napredkom pred zaključno fazo gradnje. »Kot smo se lahko prepričali na današnjem ogledu, gradnja nove stavbe Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani poteka v skladu z načrti. Gradnja se sofinancira iz Načrta za okrevanje in odpornost, projekt mora biti zaključen do poletja 2026, zato je časovnica pomembna. Novogradnja je del velikega investicijskega cikla v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo, ki trenutno poteka po celi Sloveniji. V Ljubljani raste tudi nova stavba Veterinarske fakultete. Novi stavbi bosta dobili Fakulteta za farmacijo in Fakulteta za strojništvo. Gre za največji investicijskih cikel v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo v zadnjih desetletjih, ki trenutno poteka po celi Sloveniji. V Mariboru raste največji podatkovni center v Sloveniji, v katerem bo tudi superračunalnik s tovarno umetne inteligence, prav tako bo obnovljena in razširjena Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, novo stavbo bo dobila tudi Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem. V Zagorju raste Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, del raziskovalne opreme je že nameščen v stavbi. S temi investicijami vzpostavljamo odlično pogoje za bodoče delo s študentkami in študenti, za višje vpisne številke na področju zdravstvenih ved in medicine ter tudi odlične pogoje za znanstveno raziskovalno delo. V bodoče se obetajo bistveno boljši študijski in raziskovalni pogoji v Sloveniji,« je poudaril minister Papič.
Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič je izjavil: »Gradnja novega trajnostnega kampusa na Vrazovem trgu poteka povsem po načrtih in napreduje odlično. To nam zagotavlja, da bomo v študijskem letu 2026/2027 lahko sprejeli večje število študentk in študentov medicine v sodobne, trajnostno zasnovane prostore, ki bodo omogočali vrhunske pogoje za študij in raziskovanje. Ob tem ostajamo trdno zavezani celoviti prenovi Medicinske fakultete, vključno z izgradnjo Kampusa Zaloška, kjer bodo sodobni diagnostični laboratoriji za podporo slovenskemu zdravstvenemu sistemu, s čimer bomo skrbeli, da bodo slovenski bolniki še naprej dobivali vrhunsko zdravstveno oskrbo. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vsemi deležniki, da skupaj uresničimo vizijo odličnosti v izobraževanju in raziskavah na področju medicine.«
»Projekt Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je finančno in simbolično eden najpomembnejših projektov Načrta za okrevanje in odpornost. Evropska sredstva NextGenerationEU, s katerimi izvajamo načrt, so namreč namenjena okrevanju po zdravstveni krizi covida-19, ki je močno zarezala v naša življenja. Prav zdravstveno osebje je bilo tisto, ki je prvo lahko občutilo, kako pomembna je pripravljenost in odpornost naših družbenih sistemov. Zagotavljanje ustreznih pogojev za izobraževanje novih generacij študentov medicine je za to ključno. Veseli me, da lahko spremljamo velik napredek izvedbe tega projekta, ki bo prispeval k skupnemu cilju ozelenitve izobraževalne infrastrukture v Sloveniji in s tem k izpolnitvi enega od številnih pogojev za priliv razpoložljivih sredstev za okrevanje in odpornost. Nedavno je Evropska komisija odobrila četrti zahtevek za plačilo, ki ga Slovenija pričakuje še letos. Po izplačilu sredstev bomo beležili 69-odstotni priliv razpoložljivih sredstev. Sredstva usmerjamo v najrazličnejše projekte – tako za ozelenitev izobraževalne strukture, protipoplavne projekte, kot za gospodarstvo, železnice, če naštejem samo nekaj področij,« je poudaril direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, mag. Josip Mihalic.
Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše je izrazila zadovoljstvo z dosedanjim napredkom projekta, ki je ključnega pomena za slovenski zdravstveni sistem. Ob tem se je vsem sodelujočim zahvalila za njihovo izjemno zavzetost in strokovnost pri vodenju tako pomembne investicije. »S prispevkom Evropske unije v višini 40 milijonov evrov projekt naslavlja eno izmed najpomembnejših skrbi prebivalcev Slovenije – zdravje in zdravstveno oskrbo. Ta naložba podpira ključne ukrepe za krepitev zdravstvenega sistema: povečala bo število zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v državi ter jim omogočilo sodobne pogoje za izobraževanje. To bo neposredno prispevalo k boljši zdravstveni oskrbi in zdravju vseh prebivalcev Slovenije.«
»Novi kampus predstavlja enega od treh načrtovanih kampusov Medicinske fakultete in obsega približno tretjino vseh predvidenih kapacitet. Fakulteta je vstopila v pomemben investicijski cikel, ki bo trajal naslednjih deset let ter zajemal celovito prenovo in izgradnjo vseh fakultetnih prostorov. S tem bomo zagotovili pogoje za izobraževanje in raziskovanje na področju medicine in dentalne medicine, primerljive z uglednimi evropskimi fakultetami. Ob tem poudarjamo, da tudi drugi gradbeni projekti in projekti prenove, ki so v fazah priprave projektne in investicijske dokumentacije, potekajo skladno s predvidenimi časovnicami. Fakulteta jih trenutno v celoti financira iz lastnih virov,« je navedla dekanja UL MF, prof. dr. Ksenija Geršak.
Prvi študenti in raziskovalci bodo nove prostore začeli uporabljati prihodnje leto. Trenutno potekajo zaključna armiranobetonska dela, montaža fasadnih elementov, vgradnja inštalacij ter urejanje notranjih prostorov. Zaključek glavnih gradbenih del je v skladu s časovnico predviden v začetku leta 2026.
Projekt novogradnje Kampusa Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani večinsko sofinancirata Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in inovacije. Z ocenjeno vrednostjo 93,5 milijona evrov je eden od finančno najobsežnejših projektov, ki jih bo Slovenija do leta 2026 izpeljala s pomočjo evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.