Državna sekretarka Grašič na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve

Svet EU za splošne zadeve je opravil tudi zaslišanje Madžarske na podlagi 7(1) člena Pogodbe o EU v zvezi s stanjem vladavine prava v državi.

V razpravi o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 23. oktobra 2025 je državna sekretarka Grašič poudarila pomen nadaljnje pomoči Ukrajini v soočenju z rusko agresijo. Slovenija podpira vsa prizadevanja za premirje in končanje vojne v Ukrajini, utemeljena na mednarodnem pravu ter spoštovanju suverenosti in teritorialne celovitosti države, ki vodijo v pravičen in trajen mir. Ukrajina ostaja tudi v središču evropskih varnostnih prizadevanj in prihodnjega razvoja obrambne industrije. Na področju evropske obrambe in varnosti Slovenija podpira celovit pristop ter poudarja pomen možnosti vključevanja malih in srednjih podjetij.

V zvezi z nedavnim sporazumom za končanje vojne v Gazi je poudarila, da sta ključna dosledno spoštovanje in izvajanje vseh faz sporazuma ter vzdržanje od vsakršnih dejanj, ki bi ga lahko ogrozila. Dokler na terenu ne bo dosežen preverljiv in trajen napredek, bo Slovenija še naprej podpirala ustrezne ukrepe EU ter si skupaj z EU in partnericami prizadevala za celovit, pravičen in trajen mir. Državna sekretarka je povedala, da so bile enotnost EU zavezanost prispevku k miru, humanitarnemu dostopu in odgovornosti za kršitve tudi osrednja tema nedavnega vrha MED9 v Sloveniji – voditeljev sredozemskih držav članic EU, na katerem je sodeloval tudi jordanski kralj Abdulah II.

V okviru prizadevanj za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva Slovenija poudarja pomen močnega enotnega trga ter potrebo, da EU gradi na ugotovitvah poročil Draghija in Lette. Slovenija poziva Evropsko komisijo, naj ostane ambiciozna pri ukrepih za zeleno preobrazbo, da bi okrepili naložbe, inovacije in zagotovili pravičen prehod za vse Evropejce.

Državna sekretarka je podprla vključitev stanovanjske politike na dnevni red voditeljev EU, saj je to ena ključnih prioritet slovenske vlade. Tako kot številne druge države članice se tudi Slovenija sooča s stanovanjsko krizo, zaznamovano z naraščanjem cen in pomanjkanjem dostopnih stanovanj, zato pozdravljamo evropske ukrepe, ki bi podpirali načrtovane nacionalne.

V zvezi z obravnavo predloga Evropske komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 Slovenija poudarja, da je prožnost evropskega proračuna pri odzivanju na nepredvidene krizne razmere ključnega pomena – kar se je pokazalo tudi po uničujočih poplavah v Sloveniji leta 2023, kjer je EU izkazala pravo solidarnost –, vendar mora ostati v ravnovesju s predvidljivostjo za upravičence in nacionalne uprave, ki proračun izvajajo. Poenostavitev pravil mora biti vodilno načelo novega večletnega finančnega okvira.

Evropski sklad za konkurenčnost se mora osredotočiti na krepitev industrijske konkurenčnosti na uravnotežen način – med industrijskimi sektorji in geografskimi regijami. Hkrati sta spoštovanje evropskih vrednot in vladavine prava temelj evropske integracije, zato Slovenija podpira mehanizme pogojevanja ter povezavo s spoštovanjem Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Državna sekretarka je poudarila spoštovanje temeljnih vrednot EU in podprla nadaljevanje postopka kot priložnost za odprt dialog z Madžarsko. Slovenija je zavezana reševanju odprtih vprašanj v skladu z načeli EU in ob spoštovanju nacionalne suverenosti. Ključna ostajajo stalno spremljanje neodvisnosti sodstva, medijskega pluralizma, protikorupcijskih ukrepov in temeljnih pravic. Ključni del te zaveze je naša podpora vlogi mednarodnih sodišč in organizacij pri uveljavljanju pravičnosti na globalni ravni.

Ministri za evropske zadeve so se seznanili  tudi s poročilom o stanju izvajanja zakonodajnih svežnjev za poenostavitev zakonodaje. Na delovnem kosilu so ministri in ministrice neformalno razpravljali o pripravah na Evropski ščit za demokracijo.

Pod točko »razno« sta državna sekretarka Neva Grašič in avstrijska ministrica za Evropo, integracijo in družino Claudia Plakolm poročali o nedavnem skupnem obisku v regiji Zahodnega Balkana. Grašič je poudarila, da si Slovenija v luči geopolitičnih premikov vztrajno prizadeva, da mir, stabilnost in varnost Zahodnega Balkana ostajajo visoko na dnevnem redu EU. Poudarila je tudi, da sta tesno medsebojno sodelovanje in povezljivost na področjih energetike, varstva okolja in digitalizacije ključni za pospešitev razvoja regije in njenega približevanja Evropski uniji. Obe sta ponovno podprli pobudo za uporabo kvalificirane večine (ang. QMV -Qualified majority) pri vmesnih korakih širitvenega procesa, ki bi lahko pospešila širitveno politiko EU.