Vlada o oceni Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov

Vlada se zaveda tveganj, zato spremlja aktualna dogajanja in po potrebi sprejema ukrepe.

V zvezi z ocenjevanjem primernosti fiskalne poti vlada izpostavlja, da je načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj od fiskalne poti, ki je predvidena v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Republike Slovenije 2025-2028. Z reformo Pakta za stabilnost in rast je bil uveden srednjeročni pristop, ki ni več osredotočen na strogo spoštovanje letnih fiskalnih ciljev. Cilj je namreč srednjeročno zmanjševane ali ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod 3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) in zagotavljanje srednjeročne vrženosti dolga. Zato so dovoljena odstopanja od poti gibanja očiščenih izdatkov, ki ne presegajo 0,3 odstotka BDP letno oziroma kumulativno 0,6 odstotka BDP, hkrati pa se ob ugotavljanju odstopanj posebej preveri tudi, če je odstopanje povezano z višjimi izdatki, povezanimi z obrambo. Vladne javnofinančne projekcije za sektor država kažejo, da bodo zaveze iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025-2028 izpolnjene. Lani je rast očiščenih izdatkov znašala 4,2 odstotka, letos bo po naših ocenah znašala 7,7 odstotka, v letu 2026 pa 5,5 odstotka, s čimer naj bi kumulativna rast v tem obdobju sicer presegala fiskalno zavezo za 1,4 odstotne točke. Pri tem je treba poudariti, da bi ob upoštevanju nacionalne odstopne klavzule in s tem povečanja obrambnih izdatkov bilo kumulativno zvišanje 16,9 odstotka, kar je nekoliko manj od fiskalnih zavez (17 odstotkov). Kumulativen učinek obrambnih izdatkov, izražen v odsotnih točkah BDP, ocenjujemo na 0,8. To pomeni, da bo kontrolni račun izravnan.

Glede transparentnosti porabe namenskih virov za poplave in dolgotrajno oskrbo vlada pojasnjuje, da je bil za sanacijo po poplavah in obnovo z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev vzpostavljen sklad za obnovo, ki je bil ustanovljen prav z namenom, da se zagotovi namenska poraba sredstev, centraliziran nadzor nad porabo, z objavo podatkov o porabi pa se omogoča transparentnost. V zvezi s sredstvi za dolgotrajno oskrbo vlada pojasnjuje, da se prispevki za dolgotrajno oskrbo zbirajo na ločenem poslovnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in so strogo namenski, kar pomeni, da se lahko porabijo le za pravice in stroške, kot jih določa Zakon o dolgotrajni oskrbi. V ta namen je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vzpostavil ločene finančne in podatkovne tokove, mesečno pa se objavljajo tudi podatki o zbranih sredstvih.

Glede napovedane božičnice in morebitnih dodatnih transferjev v zdravstvo in socialno varnost, ki jih Fiskalni svet ocenjuje kot javnofinančno tveganje, vlada pojasnjuje, da so med izvrševanjem državnega proračuna na razpolago tudi ukrepi za uravnoteženje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, in lahko največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. Z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja lahko vlada ustavi prevzemanje obveznosti, predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti. Nadalje, če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi vlada te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.

Glede investicij je vlada spomnila, da je bila poraba investicijskih izdatkov v letu 2023 rekordna in je znašala 2,2 milijarde evrov, v letu 2024 je znašala 1,5 milijarde evrov, v letu 2025 pa je bilo do sedaj realiziranih skoraj 900 milijonov evrov, ob tem da zaradi zalaganja številni upravičenci investicijske izdatke od države terjajo prav v zadnjem četrtletju. V letih 2026 in 2027 so investicijski izdatki načrtovani v višini 2,3 milijarde evrov. Povečanje investicijskih izdatkov ni posledica neracionalnosti, temveč rezultat strateške odločitve, da Slovenija ne izgubi investicijskega zagona. Kot v preteklosti vlada poudarja, da so bile pri načrtovanju odhodkov državnega proračuna upoštevane zakonske in druge obveznosti, prioritete in napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev. Investicijski odhodki in transferi se načrtujejo v polnem obsegu, saj je za uvrstitev v državni proračun in izvedbo javnih razpisov potrebna zaprta finančna konstrukcija.

Vlada se zaveda številnih tveganj in negotovosti, ki izhajajo med drugim iz demografskih gibanj, podnebnih sprememb, geopolitičnih in globalnih izzivov. Zato spremlja aktualna dogajanja in se nanje odziva. Javnofinančni izzivi so stalnica vseh vlad in jih bo s strukturnimi ukrepi treba skrbno naslavljati tudi v prihodnje.

Vir: Ministrstvo za finance