Ministrica Fajon: V Gazi je treba ohraniti premirje in zagotoviti dostop humanitarne pomoči

Nujna je aktivna vloga EU pri uresničevanju načrta ZDA za mir v Gazi

Velik del razprave so ministrice in ministri namenili razmeram na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na uresničevanju načrta predsednika ZDA Trumpa za mir v Gazi ter dogovoru med Izraelom in Hamasom o prvi fazi načrta. »Kljub premirju razmere v Gazi ostajajo zelo krhke in negotove. Zdaj se moramo osredotočiti na ohranjanje in nadzor nad premirjem. Slovenija podpira aktivno vlogo EU v okviru mirovnih prizadevanj,« je povedala Fajonova in dodala: »Poleg premirja potrebujemo takojšnjo, neovirano in varno dostavo humanitarne pomoči ljudem v Gazi – v sodelovanju z agencijami OZN, ki imajo vodilno vlogo pri humanitarni pomoči. Gazo je treba oskrbeti s hrano, gorivom, medicinsko pomočjo, zatočišči in drugo nujno pomočjo. Izrael mora nujno odpreti več prehodov in omogočiti evakuacije ranjenih. Prav tako je treba novinarjem zagotoviti varen in neoviran dostop do Gaze, da bodo lahko svobodno in neodvisno opravljali svoje delo.«

Ministrica Fajon je v razpravi med drugim opozorila, da mora biti skladno z Newyorško deklaracijo uresničitev rešitve dveh držav končni cilj mirovnega procesa in da je treba zato nujno še naprej krepiti Palestinsko upravo, ki mora biti vključena v obnovo in prihodnjo ureditev Gaze. Poleg tega je izrazila zaskrbljenost zaradi razprav v Izraelu o aneksaciji Zahodnega brega, ki so močno zaskrbljujoče in ogrožajo rešitev dveh držav. Poudarila je še pripravljenost Slovenije, da s svojimi izkušnji po vojnah, ki so sledile po razpadu Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, in na področju razminiranja pomaga pri obnovi Gaze.

Ruska agresija na Ukrajino se mora končati

Ministrica Fajon je v svojem nastopu opozorila, da mora EU še naprej podpirati Ukrajino na vseh področjih: »EU mora ohraniti pritisk na Rusijo, tudi prek sankcij, da bi jo prislilila h končanju vojne, brezpogojnemu premirju in začetku resnih mirovnih pogajanj. Slovenija podpira vse napore za ustvarjanje pogojev za sklenitev premirja v Ukrajini. V zvezi s tem je povedala: »Upamo, da bo najavljeno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti obrodilo sadove in predstavljalo korak na poti k dolgo pričakovanemu miru. Pri tem je bistveno, da je Ukrajina vključena v vse pogovore o miru,« je poudarila ministrica.

V nadaljevanju je Fajonova opozorila na nujnost takojšnje in varne vrnitve deportiranih ukrajinskih otrok ter izpustitev pridržanih civilistov in novinarjev. Ob tem je najavila svoj skorajšnji obisk v Ukrajini in odprtje slovenskih humanitarnih projektov, povezanih z dobrobitjo otrok, ter se zavzela za pospešitev pristopnega procesa za članstvo Ukrajine v EU. »Zavezanost Ukrajine evropskim vrednotam in njen napredek pri reformah moramo nagraditi.«

Poleg tega je izrazila podporo ustanovitvi posebnega sodišča za agresijo, ki se mu Slovenija namerava pridružiti: »To sodišče je nujno za zagotavljanje odgovornosti za zločine in preprečevanje njihove ponovitve v prihodnosti.«

Na začetku razprave je sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha, ki je predstavil aktualne razmere na terenu.

Slovenija za krepitev odnosov EU z Indopacifikom

Ministri so sprejeli sklepe Sveta o izvajanju strategije EU za sodelovanje v Indopacifiku. Slovenija se zaveda, da je okrepitev prisotnosti in prepoznavnosti EU v regiji ključnega pomena. Tudi zato smo odprli veleposlaništvi v Seulu in Manili. Prav tako se nameravamo pridružiti Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji.

Partnerstvo z indopacifiško regijo mora poleg področij trgovine in pomorske varnosti temeljiti na spoštovanju človekovih pravic. Blaginja namreč ni le vprašanje gospodarske rasti, temveč tudi varovanja temeljnih svoboščin.

Med aktualnimi temami v ospredju Sudan

V nadaljevanju zasedanja so ministri govorili še o razmerah v Sudanu, Moldaviji, Gruziji ter odnosih med EU in državami Latinske Amerike in Karibov. Glede Sudana je Fajonova opozorila na resnost razmer in trpljenje ljudi v državi. »Prizadevati si moramo za prekinitev spopadov, zagotavljanje humanitarne pomoči in zaščito civilistov. Čeprav nam dajejo sklepi Sveta močno politično usmeritev in jasen okvir za naše delovanje, je čas, da to usmeritev prevedemo v konkretne korake na terenu,« je poudarila ministrica.

Ministri so na zasedanju sprejeli še sklepe o Sudanu, novi strateški agendi EU - Indija ter o skupnih prioritetah EU - OZN na področju miru in varnosti 2025-2028.

Pred začetkom zasedanja je ministrica Fajon sodelovala na neformalnem zajtrku zunanjih ministrov EU, na katerem so pozornost namenili izboljšanju delovnih metod Sveta EU za zunanje zadeve. Ministrica se je zavzela za korake, ki bi na splošno krepili učinkovitost zunanjega delovanja EU, tako pri sprejemanju odločitev kot pri odzivanju na dogajanja v mednarodni skupnosti.

Ministrsko srečanje o medregionalni varnosti in povezljivosti

Ministrica Fajon bo sodelovala še na ministrskem srečanju z državami Vzhodnega partnerstva, Črnega morja in Srednje Azije na temo medregionalne varnosti in povezljivosti. V prvem delu srečanja, ki bo namenjen vprašanjem varnosti, stabilnosti in odpornosti črnomorske regije, bo ministrica opozorila na številne priložnosti za okrepitev sodelovanja med EU in državami regije, med drugim na področjih boja proti hibridnim grožnjam in kibernetskim napadom, pomorske varnosti, razminiranja ter ukrepov za večjo odpornost regije na posledice podnebnih sprememb.

V drugem delu srečanja, ki bo namenjen razpravi o medregionalni povezljivosti in iskanju novih pristopov za skupno delovanje na področjih povezljivosti, trgovine, prometa, energetike in digitalizacije, pa bo Slovenijo zastopala državna sekretarka Neva Grašič.