Pregled dezinformacij: Napetosti pod površjem - pritiski na rusko gospodarstvo med konfliktom

Vrsto let so ruski državni mediji in prokremeljski komentatorji hvalili dobro rusko gospodarstvo, kljub zahodnim sankcijam, ki so se močno zaostrile po invaziji Moskve na Ukrajino februarja 2022. Sprva so imeli razlog za optimize. Pred invazijo si je Rusija ustvarila ogromne devizne in zlate rezerve, namenjene – kot se je pozneje izkazalo – da bo Moskva prebrodila vojno. Nato je država v letih 2023 in 2024 beležila 4,1-odstotno gospodarsko rast. Glavna razloga sta bila zapleteni mehanizmi za izogibanje sankcijam ter tako imenovani vojaški keynesianizem, torej odločitev Kremlja, da uporabi rezerve za vojaške nakupe, kar je spodbudilo kratkoročno gospodarsko dejavnost.

Zdaj pa rezerv zmanjkuje, rusko militarizirano gospodarstvo pa škriplje. Znaki so vsepovsod. Obrestne mere so dvomestne, saj želi ruska centralna banka ublažiti inflacijske pritiske. Proračunski primanjkljaj se povečuje, načrti za dodatno obdavčenje pa bodo verjetno še dodatno spodbudili inflacijo. Medtem so se ruski prihodki od izvoza fosilnih goriv v zadnjem letu zmanjšali, kar je nadaljevanje dolgoročnega upada, ki traja vse od začetka invazije. Ukrajinski napadi na ruske rafinerije so nedavno potisnili cene goriva v državi na rekordne ravni.

Kljub temu prokremeljski komentatorji ostajajo optimistični. Eden je nedavno izjavil, da je »rusko gospodarstvo trdnjava«. Drugi je trdil, da je »Rusija dokazala veliko moč svojega gospodarstva«. Nek članek je napačno povzel prispevek Financial Timesa, ko je trdil, da je rusko gospodarstvo postalo »zlati rudnik« za »generacijo zmagovalcev«. V resnici članek teh izrazov sploh ne uporablja, ampak razkriva, kako so ruski akterji, pogosto s pomočjo državnih subvencij, »pobrali plen« v manj konkurenčnem okolju, ko so poceni kupovali premoženje, ki so ga za sabo pustila zahodna podjetja po začetku invazije.

Nedavno je ruski predsednik Vladimir Putin izjavil, da je »recesija še daleč«. A poglejmo dejstva: Rusija se je v drugem četrtletju leta 2025 komaj izognila tehnični recesiji, Svetovna banka pa opozarja na dolgoročno stagnacijo, medtem ko moskovska borza beleži ostre padce.

Na dolgi rok se razmere še poslabšujejo. Nedavno poročilo Carnegie kaže, da namerava Rusija kar osem odstotkov svojega BDP nameniti za obrambo in varnost, kar jasno kaže, da ostaja vojna v Ukrajini prednostna naloga. Za financiranje teh izdatkov vlada načrtuje zvišanje davkov in povečanje zadolževanja, kar bo v prihodnje treba plačati. Proračun temelji na precej optimističnih predpostavkah, denimo da bo cena nafte Brent v letih 2025–2027 znašala 70 ameriških dolarjev za sod. Trenutno je cena bližje 65 ameriških dolarjev. Vsak rubelj, porabljen za vojno, pomeni manj sredstev za izobraževanje, zdravstvo in infrastrukturo – področja, bolj pomembna za prihodnjo rast gospodarstva.

Kampanje FIMI za zanikanje učinkov sankcij

Medtem Moskva v svojih kampanjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanjem (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) glede sankcij EU nenehoma ponavlja, da sankcije ne delujejo in da nikoli niso delovale. Po razlagi Kremlja so celo okrepile rusko gospodarstvo in iz Rusije naredile gospodarsko velesilo. Ruske obveščevalne službe trdijo, da naj bi strokovnjaki EU Evropski komisiji povedali, da sankcije škodujejo predvsem Uniji. Devetnajsti sveženj sankcij EU, predlagan septembra, so prokremeljski komentatorji pospremili z navideznim vprašanjem, zakaj bi dodatni sveženj deloval, če prejšnji domnevno niso. Eden od člankov je lažno trdil, da so sankcije »v prvi vrsti prizadele evropska gospodarstva, povzročile vztrajno energetsko inflacijo, trgovinske napetosti in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z državami v razvoju«. Drugi so širili dezinformacijski narativ, da se bo EU po 20. ali 21. svežnju sankcij zrušila in da Evropa s temi »protiruskimi sankcijami sama sebi koplje grob«.

Zunaj kremeljskega propagandnega mehurčka pa obstaja malo dvoma o postopnem vplivu sankcij na rusko gospodarstvo. V nedavnem poročilu piše, da so »povišale stroške za ključni uvoz, zmanjšale izvozne prihodke in nevarno povečale odvisnost gospodarstva od trgovine s Kitajsko. Ruska odvisnost od pospešene porabe prek vojaškega keynesianizma se je spopadla s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, kar še dodatno poganja notranjo inflacijsko spiralo«, ki jo povzročajo višji stroški transporta, zavarovanja in tveganj, povezanih s sankcijami.

Razsodba je jasna. Sankcije so rusko gospodarstvo pahnile v resne težave. Konec te poti morda ne pomeni popolnega zloma, a zagotovo stagnacijo in manj razpoložljivih sredstev za Putinovo brutalno vojno. Ne nasedajte propagandi:  nesporno dejstvo je, da je Putinov križarski pohod proti Ukrajini Rusijo drago stal.

Avtor: EUvsDisinfo | 16. oktober 2025

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.