Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi ozaveščamo o delovnem izkoriščanju tujih delavcev
Ena izmed glavnih ugotovitev v EU je večanje števila primerov, povezanih z delovnim izkoriščanjem in prisilnim delom. Te oblike predstavljajo okoli tretjino identificiranih primerov trgovine z ljudmi v EU in se v številnih državah bližajo ali so celo večje od števila primerov spolnega izkoriščanja, ki je sicer še vedno prevladujoča oblika trgovine z ljudmi.
Pri tem izpostavljamo, da prisilnega dela ne zaznavamo zgolj v obliki fizične prisile — pogosto gre za kombinacijo ekonomskih in psiholoških pritiskov, kot je neplačilo plač, odvzem potnih listov, omejitev svobode gibanja, nameščanje v slabih nastanitvenih prostorih, grožnje z izgubo zaposlitve, deportacije ter izsiljevanje z dolgovnimi obveznostmi zaradi visokih provizij prihoda na delo iz tujine. Takšne metode, ki jih obsojamo in nimajo prostora v odprti, moderni in vključujoči družbi, za kar si prizadevamo, so žal še posebej učinkovite pri delavcih z omejenim znanjem jezika in delavcih iz revnejših držav, ki se najpogosteje znajdejo v popolnoma odvisnem položaju od delodajalca. Posebno skrb vzbuja izkoriščanje delavcev iz azijskih držav. Regionalni trendi kažejo večjo rekrutacijo oseb iz Nepala, Pakistana, Bangladeša, Filipinov, Indije in drugih azijskih držav za delo v državah srednje in južne Evrope. Tovrstne migracije sicer povečujejo ponudbo delovne sile, v praksi pa to pomeni, da so nekateri delavci zaradi svoje ranljivosti prisiljeni sprejeti tudi nečloveške delovne pogoje. Slovenija, ki se vse bolj zanaša na začasne delavce iz tujine, zato na tem področju krepi nadzor nad tem področjem, zavzema pa se tudi za izboljšane in okrepljene zaščitne mehanizme in ukrepe ter vzpodbuja prijave zlorab.
V Sloveniji za dosledno izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta na področju preventive in pri odkrivanju in preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj skrbi Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi. Ta bo ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi v sodelovanju z Mednarodnim centrom za razvoj migracijskih politik (angleško International Centre for Migration Policy Development – ICMPD) in Mrežo nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope (NATC JVE) med 18. in 21. oktobrom izvedla medijsko kampanjo s poudarkom na delovnem izkoriščanju, osredotočeno na ranljive skupine, pa tudi na splošno in strokovno javnost.
Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi bo predstavljen kratek video spot, ki opozarja na vse pogostejše oblike delovnega izkoriščanja. Spot izpostavlja pomen preprečevanja in odkrivanja trgovine z ljudmi ter poudarja potrebo po boljši zaščiti ranljivih tujih delavcev. Treba jim je zagotoviti dostop do informacij o njihovih pravicah, varnih oblikah zaposlitve in pomoči v primeru zlorab. Spot je financiran v okviru projekta EU4FAST, ki je namenjen boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi na Zahodnem Balkanu.
Ob tem je ključno, da si morajo pristojni organi še naprej prizadevati za aktivno odkrivanje kršitev pravic delavcev in zagotavljati redna strokovna usposabljanja ter hkrati podpirati organizacije civilne družbe, ki pomagajo žrtvam trgovine z ljudmi.
Razmere na področju trgovine z ljudmi v Sloveniji
V Sloveniji med oblikami trgovanja z ljudmi prevladuje izkoriščanje zaradi prostitucije in spolne zlorabe, povečuje pa se delež prepoznave delovnega izkoriščanja, medtem ko se druge oblike tega kaznivega dejanja pojavljajo redkeje. Na splošno Slovenija velja za ciljno državo izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi, pa tudi za tranzitno državo za osebe iz jugovzhodne Evrope, ki prek Slovenije nadaljujejo pot v druge države članice EU.
Policija je v letu 2024 identificirala 17 žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in 28 potencialnih žrtev trgovine z ljudmi, med katerimi so bile poleg spolnega izkoriščanja prepoznane tudi oblike prisilnega dela oziroma delovnega izkoriščanja.
Dodatne informacije
Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope (NATC JVE) je bila ustanovljena oktobra 2010 na pobudo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, v njej pa sodeluje enajst držav regije. Nacionalni koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi v okviru mreže razpravljajo o aktualnih gibanjih in izzivih na področju boja proti trgovini z ljudmi ter usklajujejo politike na tem področju. Mreža je ob podpori ICMPD, ki ji zagotavlja strokovno in administrativno pomoč, postala eden od najpomembnejših forumov za sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi v regiji.
Projekt EU4FAST je regionalna pobuda, zlasti podpora EU za okrepitev boja proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi na Zahodnem Balkanu, katerega cilj je izboljšati pogoje za preprečevanje in boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi v regiji. Projekt, ki ga sofinancirajo Evropska komisija in drugi partnerji, kot so nemška, italijanska in nizozemska vlada, krepi pravno državo na Zahodnem Balkanu z izboljšanjem zmogljivosti organov pregona in pravosodnih organov, izboljšanjem zaščite žrtev in spodbujanjem čezmejnega sodelovanja.
