Kaj je »de-šitifikacija« in kako izboljšati spletno izkušnjo
Maarten Schenk, Marc Faddoul in Petra Bezjak Cirman. | Avtor: STA
Na panelu, enem izmed številnih na konferenci, so govorili o tem, kako zmanjšati odvisnost od enega samega algoritma, enega samega oglaševalskega modela in enega samega posrednika informacij. Razvijalci bi morali ustvariti orodja in platforme, ki so zasnovane za človeka, ne le za dobiček ali še huje, za rušenje demokratičnih vrednot, so se strinjali sogovorniki.
Geopolitično živimo znotraj meja, ki določajo države, zakone in identitete. A na spletu te meje izginejo. Internet je brezmejen – informacije, ideje in gibanja se širijo prek državnih meja v nekaj sekundah. Ta kontrast med omejenim fizičnim svetom in neomejenim digitalnim prostorom preoblikuje politiko, kulturo in razmerja moči. Vlade se trudijo nadzorovati spletne prostore, ki ne spoštujejo nacionalnih meja, medtem ko posamezniki krmarijo skozi novo obliko državljanstva – takšno, ki pripada spletu prav toliko kot kateri koli državi, je uvodoma povedala direktorica Ukoma Petra Bezjak Cirman, ki tudi vodi Delovno skupino za dezinformacije pri Sekretariatu Sveta za nacionalno varnost Republike Slovenije.
Uporabniki kot »ujetniki« storitve
Izraz »šitifikacija«, ki ga je skoval pisatelj Cory Doctorow, opisuje, kako se uporabniška izkušnja spletne storitve postopno slabša, ko podjetje za njo postaja vse bolj monopolistično in želi iz vsakega uporabnika iztisniti čim več vrednosti. »De-šitifikacija« se začne v trenutku, ko so uporabniki »ujetniki« storitve – ko ni več resne konkurence ali ko je prehod na drugo platformo preveč zamuden in neprijeten. Od tega trenutka je z vidika poslovnega modela logično zvišati cene, ukiniti funkcije, ki stanejo preveč, ali postaviti interese oglaševalcev pred interese uporabnikov.
Kako izboljšati spletno izkušnjo
Maarten Schenk je soustanovitelj in tehnični direktor platforme Lead Stories ter strokovnjak za lažne novice in spletne prevare. Zanimajo ga psihološki in tehnični mehanizmi, s katerimi posamezniki in mreže širijo izmišljene zgodbe po internetu. Z Lead Stories je razvil lasten sistem označevanja znotraj platforme BlueSky, kar uporabniku omogoča, da preveri resničnost objavljenih informacij. Na uporabniku je, ali bo vključil funkcijo, ki ponuja preverjanje objavljenih informacij. Informacij ne označujejo kot dezinformacije ali napačne informacije, ampak ponudijo dodatno vsebino.
Marc Faddoul je interdisciplinarni tehnolog in raziskovalec umetne inteligence, strokovnjak za sisteme priporočanja in algoritmične revizije. Je direktor organizacije neprofitne AI Forensics, ki preiskuje netransparentne in vplivne algoritme. Je tudi član kampanje Free Our Feeds, ki želi razbiti monopol platformnih feedov in razviti alternative za uporabnike ter ustvarjalce vsebin. Kot primer »šitifikacije« je navedel Google, saj kar polovica njegovih uporabnikov ne loči reklam od vsebine. Kot rešitev za »šitifikacijo« vidi interoperabilnost, kjer so platforme zgrajene na istem protokolu, tako da ustvarjalci vsebin brez izgub vsebine, sledilcev, povezav prenesejo svojo vsebino na alternativnega ponudnika, če s trenutnim niso zadovoljni.
Konferenca prvič v Sloveniji
Konferenca #Disinfo2025, ki jo organizira nevladna organizacija EU DisinfoLab iz Bruslja, je ena vodilnih evropskih konferenc na področju boja proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter dezinformacijam. Letos je prvič potekala v Sloveniji. V Ljubljani se je zbralo več kot 600 udeležencev, pretežno iz tujine.
Strokovnjaki iz nevladnih organizacij, akademskih krogov, novinarstva, vladnih institucij in Evropske unije so razpravljali o prepoznavanju in preprečevanju vmešavanja v informacijski prostor, zaščiti demokratičnih vrednot ter vplivu tujih dejavnikov na volitve. Ena od ključnih tem konference je bila tuje vmešavanje v volitve ter uveljavitev in uporaba Zakona EU o digitalnih storitvah.
Konferenco sta podprla Urad Vlade za komuniciranje in Ministrstvo za kulturo.