174. redna seja Vlade Republike Slovenije

Predlog zakona o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet.

S predlogom zakona se veljavnost letnih elektronskih vinjet za vozila do 3.500 kg največje dovoljene mase (bivalna vozila, osebna vozila in motorna kolesa) podaljšuje za štiri mesece, in sicer šteto od dneva poteka njihove veljavnosti, določene ob njihovem nakupu. Pri tem se upoštevajo letne elektronske vinjete za vozila prvega cestninskega razreda (motorna kolesa) in drugega cestninskega razreda A in B (bivalna vozila, osebna vozila), katerih veljavnost 1. decembra 2025 še ni potekla.

Poleg navedenega se določa, da podaljšanje veljavnosti omenjenih elektronskih vinjet izvede upravljavec cestninskih cest brez zaračunavanja kakršnih koli stroškov cestninskim zavezancem.

V primeru uveljavljanja povračila vrednosti letne elektronske vinjete po 51. členu Zakona o cestninjenju je določeno, da lahko cestninski zavezanec uveljavlja povračilo le za čas od dneva nastopa zakonitega razloga po že omenjenem 51. členu zakona do dneva poteka njihove veljavnosti, določene ob njihovem nakupu.

Poleg navedenega se upravljavca cestninskih cest zavezuje, da najpozneje do 1. decembra 2025 prilagodi sistem cestninjenja glede na določen čas uporabe cestninske ceste tako, da bo omogočal uporabo cestninskih cest tudi z letnimi elektronskimi vinjetami, katerih veljavnost je v skladu s tem zakonom podaljšana.

Z ukrepom podaljšanja veljavnosti vinjet se zagotavlja pravičnejša obravnava imetnikov letnih elektronskih vinjet, saj jim je omogočeno podaljšano obdobje uporabe cestninskega omrežja brez dodatnih stroškov. S tem se blažijo negativne posledice zmanjšane pretočnosti cestninskega omrežja zaradi velikega investicijskega cikla na naših avtocestnih odsekih, ki je nujno potreben z vidika varne uporabe teh avtocestnih odsekov, in ohranja zaupanje uporabnikov v sistem vinjetnega cestninjenja.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada bo hitri cesti H5 in H6 prekategorizirala v glavni cesti, kjer za osebna vozila ne bo potrebno plačevati cestnine

V prizadevanjih za izboljšanja prometne problematike na širšem območju slovenske Istre, pogojene s cestninjenjem osebnih vozil na hitri cesti H5 in H6, je potrebno uveljaviti rešitev, ki ne ruši enotnosti dobro uveljavljenega in delujočega sistema cestninjenja ter zagotoviti nediskriminatorno obravnavo uporabnikov na celotnem omrežju cestninskih cest v Republiki Sloveniji.

V zadnjih letih se prometne obremenitve nenehno povečujejo. Še posebej v poletnih mesecih promet dosega vrednosti, ki presegajo povprečne obremenitve, zato se pojavljajo izrazite prometne konice, zastoji, povečana nevarnost prometnih nesreč in negativni vplivi na okolje ter kakovost bivanja v naseljih. Pomemben delež prometa predstavljajo tudi tranzitna vozila, ki se izogibajo uporabi elektronskih vinjet na hitrih cestah H5 in H6. Mnogi vozniki, predvsem tujci in dnevni migranti, se namreč izogibajo plačilu elektronske vinjete in uporabljajo alternativne poti skozi naselja, kot so Škofije, Dekani, Bertoki, Šalara, Izola in Lucija. Posledično so občinske ceste, ki niso načrtovane za tako visoke prometne obremenitve, preobremenjene. Preusmerjanje prometa na lokalno cestno omrežje tako neposredno vpliva na prometno varnost, pretočnost in vzdrževanje občinskih cest, hkrati pa negativno vpliva na življenjski standard lokalnega prebivalstva, ki se sooča z več hrupa, prašnosti in omejenim dostopom do svojih naselij.

Da bi se navedeni izzivi učinkovito naslovili do izgradnje nove hitre ceste Koper – Dragonja, je vlada naložila ministrstvu za infrastrukturo, da uredi prekategorizacijo hitrih cest H5 in H6 v kategorijo glavne ceste, ki se določi kot izbirna cestninska cesta. Tak ukrep bi omogočil, da bi bila bodoča glavna cesta, ki bi nasledila hitri cesti, še naprej v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS kot upravljavca cestninskih cest, pri čemer bi bila kot izbirna cestninska cesta cestninjena izključno za tovorna vozila, torej za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase. Uporaba odseka ceste med Škofijami in Izolo bo tako odslej za osebna vozila brezplačna, kar bo razbremenilo lokalne ceste in naselja, ki so sedaj pogosto preobremenjena.

Ukrep prekategorizacije začne veljati 1. januarja 2026 in je predviden kot začasen ukrep do izgradnje hitre ceste Koper- Dragonja.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Informacija o stanju postopka pripojitve Znanstvenega in inovacijskega središča Pomurje k Institutu »Jožef Stefan«

Vlada Republike Slovenije se je na terenski seji seznanila z informacijo o stanju postopka pripojitve Znanstvenega in inovacijskega središča Pomurje k Institutu »Jožef Stefan«. Že junija letos se je vlada seznanila z Analizo razvojnih možnosti javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje (ZIS Pomurje), v kateri so bile identificirane različne možnosti nadaljnjega razvoja ZIS Pomurje. Kot optimalna je bila izpostavljena pripojitev ZIS Pomurje drugemu javnemu raziskovalnemu zavodu, in sicer k Institutu »Jožef Stefan« (IJS).

IJS je največji javni raziskovalni zavod, pokriva širok spekter znanstvenoraziskovalnih področij, ki ustrezajo oziroma so skladne tudi z definiranimi prioritetami delovanja ZIS Pomurje oziroma se lahko smiselno dopolnjujejo. S pripojitvijo se bo spodbujalo sinergije, interdisciplinarnost, krepilo znanstvenoraziskovalne in razvojne kapacitete, vplivalo na ekonomijo obsega ter na večjo operativno učinkovitost, prav tako se bo okrepilo sodelovanje z lokalnim okoljem, predvsem z gospodarstvom.

Na tej podlagi je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije izvedlo tudi posvetovanje z lokalno skupnostjo, ZIS Pomurjem ter IJS. V procesu so bili identificirani pozitivni učinki za vse deležnike in razvojne priložnosti, ki jih povezovanje prinaša za lokalno skupnost, vključno s tamkajšnjim gospodarstvom, razvoj akademskega okolja v severovzhodni Sloveniji ter širitev raziskovalnih kapacitet IJS. V procesu posvetovanja so bili dogovorjeni ključni postopkovni vidiki in predvidena časovnica izvedbe pripojitve. Kot osrednji vsebinski dokument je bil določen pripojitveni elaborat, ki ga izdelata IJS in ZIS Pomurje, ob sodelovanju drugih deležnikov in ki bo opredeljeval najpomembnejše vidike procesa pripojitve. Vključeval bo tudi strategijo vključevanja in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ZIS Pomurje v okviru IJS s ciljem smiselnega dopolnjevanja ter spodbujanja sinergij, interdisciplinarnosti ter krepitvijo znanstvenoraziskovalnih in razvojnih kapacitet, vključno z raziskovalno infrastrukturo.

Priprava pripojitvenega elaborata ter uskladitev na organih upravljanja obeh javnih raziskovalnih zavodov ter sprejem s strani upravnih odborov je predvidena do konca oktobra. Priprava predlogov sprememb aktov o ustanovitvi ter sklepa o pripojitvi ter sprejem na Vladi RS pa je predvidena do konca novembra letos.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije