365. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Mnenje o zahtevi za veto na novelo Zakona o organiziranosti in delu v policiji

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Mnenje pošlje Državnemu zboru. Državni svet je namreč na seji 25. septembra 2025 sprejel zahtevo za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

Vlada poudarja, da pri določitvi nove naloge Generalne policijske uprave ne gre za vsebinsko urejanje helikopterske nujne medicinske pomoči, temveč se določa pristojnost zagotavljanja prevoznika za izvajanje naloge. Na zakonski ravni je tako določen prevoznik in njegova umeščenost v okviru policije. Ureditev Generalni policijski upravi ne daje pristojnosti urejanja organizacije in načina dela helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je skladno z veljavno zakonodajo prepuščena Ministrstvu za zdravje, in odločanja o tem, kdaj se bo helikopterska nujna medicinska pomoč aktivirala.

Nadzorni organi ugotavljajo, da je obseg izobraževanja in usposabljanja za strokovno usposobljenost policistov za opravljanje policijskih nalog velik, vendar se kljub temu pojavljajo tudi različne pomanjkljivosti in nepravilnosti pri neposredni izvedbi policijskih pooblastil. Zakon zato vzpostavlja novo obdobno preverjanje strokovnega znanja in tudi določa vrsto varovalk. Negativne posledice za policista nastopijo šele po tretjem zaporednem neuspešnem pristopu na obdobno preverjanje strokovnega znanja. Policist tako ne utrpi nobenih negativnih posledic (še nadalje neprekinjeno in brez omejitev opravlja svoje delo), če prvič ne opravi obdobnega preverjanja strokovnega znanja in tudi ne, če ga ob takojšnjem naslednjem pristopu drugič ne opravi. Če pa tretjič zaporedoma ne opravi obdobnega preverjanja strokovnega znanja, se mu z odločbo odvzame policijska pooblastila. Uvajanje obdobnega preverjanja strokovnega znanja zasleduje legitimen cilj, to je zagotavljanje javne varnosti ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Vlada v zvezi z očitanimi kršitvami socialnega dialoga pojasnjuje, da je socialni dialog glede predloga zakona intenzivno potekal. Zagotovljeno je bilo tako notranje kot strokovno usklajevanje, potekala pa sta tudi javna razprava in medresorsko usklajevanje. Z obema policijskima sindikatoma je potekalo usklajevanje predloga besedila, vendar pa kljub temu predlogom sindikatov v celoti ni bilo mogoče slediti. Po oceni vlade je vsebina zakona v največji možni meri usklajena s socialnimi partnerji.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Mnenje vlade o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o noveli Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I)

Vlada je sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta, naj Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) in ga pošlje Državnemu zboru. Vlada kot neosnovane zavrača trditve Državnega sveta in Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem glasovanju novelo podpre.

Vlada v mnenju podrobno obrazloži posamezne spremembe, ki jih prinaša predlog novele in argumentirano ovrže trditve Državnega sveta. Vlada ponovno poudarja, da predlagane spremembe prinašajo pravno podlago za učinkovitejše in hitrejše vodenje upravnih postopkov, kar bi v prvi vrsti koristilo predvsem strankam – ljudem in podjetjem. Namen novele ZUP-I je tako predvsem v tem, da bi strankam upravnih postopkov omogočili hitrejšo pot od vložitve vloge oziroma od začetka postopka do izdaje odločbe – z administrativno manj obremenjenimi postopki, kjer je to mogoče, in z več možnosti elektronskega poslovanja, tudi avtomatizacijo nekaterih postopkov.

Novela ZUP-I ne posega v temeljna načela upravnega postopka. Procesni standardi ostajajo enaki tako pri ugotavljanju dejanskega stanja kot pri varovanju pravic strank. Spremembe se med drugim nanašajo na področje vročanja (za poslovne subjekte se uvaja obvezno elektronsko vročanje v varni elektronski predal), pri vročanju dokumentov v fizični obliki odslej naslovniku (če ga ob poskusu vročitve ne bo doma) po dokumente ne bo več treba na pošto, pač pa se mu jih takoj pusti v nabiralniku, ustne obravnave bodo lahko potekale prek videokonference, upravni organi bodo lahko odločbo izdali brez pisanja obrazložitve (kadar se stranki ugodi), uvaja pa se tudi možnost samodejne izdaje potrdil iz uradnih evidenc.

Predlog zakona je premišljen in prinaša rešitve, ki so usmerjene v prihodnost, upravne postopke pa prilagaja potrebam sodobne družbe, tehnologije in pravne države. Argumenti za sprejem novele so strokovno utemeljeni in primerljivi s sodobnimi ureditvami področja v drugih evropskih državah.

Vir: Ministrstvo za javno upravo