Premier dr. Golob: »Slovenija stavi na grajenje odpornosti družbe«

Sogovornika sta se posvetila nalogam in izzivom, s katerimi se trenutno sooča zveza Nato pri zagotavljanju varnosti svojih članic. Posebno pozornost sta namenila zavezam iz nedavno sprejete haaške deklaracije, vključno z njenim poudarkom na zaščiti kritične infrastrukture, na obrambi omrežij, na civilni pripravljenosti in odpornosti, na inovacijah in krepitvi industrijske baze.

Na novinarski konferenci po srečanju je premier dr. Robert Golob povedal, da Ljubljana te dni gosti Parlamentarno skupščino Nata, kar pomeni, da so tu predstavniki ne glede na ideološka prepričanja in gradijo skupno in bolj varno prihodnost. »To je še en dokaz, da je Nato v resnici zavezništvo, ki temelji na vrednotah demokracije, pravne države, in da je to za majhne države, kot je Slovenija, najboljša garancija za našo kolektivno varnost,« je povedal premier.

Dodal je, da je danes dober dan za ljudi v Gazi, v Palestini in na Bližnjem vzhodu. Da se je začel mirovni proces dejansko izvajati z izpustitvijo talcev s strani Hamasa, je zelo pozitivna novica z vidika bodočih perspektiv, da se morija v Gazi zaključi, je prepričan premier. Izrazil je iskrene čestitke ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da mu je uspelo obe strani dobesedno prisiliti za pogajalsko mizo. »Računamo, da bo tudi proces oblikovanja dveh držav dobil svojo priložnost, da bo stekel in da bosta tudi Slovenija in Evropska unija v širšem pomenu pomembno prispevali k temu, da Palestinci dobijo pravico do svobodnega življenja v svoji državi, na drugi strani pa se tudi mirovne rešitve dejansko udejanjijo,« je povedal premier.

Generalni sekretar Rutte in premier dr. Golob sta imela priložnost izmenjati širše poglede, ne samo na ukrajinsko fronto. »Verjamemo pa, podobno kot predsednik Zelenski, da bi to, da se je našla rešitev za mir v Gazi, lahko pozitivno vplivalo tudi pri iskanju rešitve za premirje in potem tudi mir v Ukrajini. Treba bo vložiti še več naporov, da se najde rešitev, po kateri se ta morija v Ukrajini zaključi,« je povedal premier. Dodal je, da je naša dolžnost, da pomagamo zaščititi ukrajinsko prebivalstvo. Premier je dejal, da se je Slovenija zato odločila pridružiti iniciativi PURL z namenom zaščite civilnega prebivalstva in zaščite infrastrukture v Ukrajini, ki je zdaj pred prihajajočo zimo še toliko bolj pomembna.

Z generalnim sekretarjem Ruttejem sta izmenjala tudi poglede o razmerah na Zahodnem Balkanu. »V celoti smo se strinjali, da je treba narediti vse, kar lahko, da se Zahodni Balkan stabilizira. Da ne dovolimo, da bi se razplamtele strasti,« je povedal. Slovenija znotraj Nata ohranja svojo prisotnost na Zahodnem Balkanu s ciljem stabilnosti in miru v regiji. V daljši perspektivi pa je omenil tudi članstvo vseh držav v regiji tako v Evropski uniji kot tudi v zavezništvu.

Premier je izrazil tudi zadovoljstvo o razpravi o slovenski poti znotraj Nata, o naših obrambnih izdatkih, o tem, na kakšen način smo si to pot zastavili - kot počasno, ampak konstantno povečanje izdatkov za obrambo, varnost in odpornost. »Zelo jasno smo izpostavili, da ima vsaka država znotraj zavezništva svojo vlogo. Slovenija ima kot država na geografskem presečišču zelo pomembno logistično vlogo, ki smo jo že v preteklosti s strukturami Nata temeljito preučili in jo bomo tudi okrepili v prihodnje,« je povedal premier.

V nadaljevanju je poudaril, da je grajenje odpornosti družbe s krepitvijo civilne zaščite slovenska posebnost. »Slovenija ima zelo pozitivne izkušnje s svojo vojaško tradicijo ravno takrat, ko je ta vključevala celotno prebivalstvo, in tudi razvoj Slovenske vojske oziroma obrambe in odpornosti gre v to smer,« je še dejal premier. Dodal je, da verjame, da bomo tudi v Ukrajini pripeljali do miru in da bomo lahko spet živeli bolj brezskrbno. Da mir ne bo več dilema, ampak nekaj, o čemer sploh ne bomo več razmišljali.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je v izjavi prav tako pozdravil današnja mirovna pogajanja in dejal, da gre za resnično pomemben dan za mir in stabilnost. »Vsi si želimo miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu in zato tudi upamo, da nam bo to pomagalo v Evropi, da pridemo do miru tudi tukaj, kjer smo priča agresiji Rusije na Ukrajino,« je poudaril.

V nadaljevanju se je generalni sekretar Sloveniji zahvalil za gostiteljstvo 71. zasedanja Parlamentarne skupščine Nato, poudaril pa je tudi vlogo Slovenije v zavezništvu Nata in sodelovanje Slovenije v mednarodnih misijah, kjer je za Slovenijo še posebej pomembno področje Zahodnega Balkana. Ob tem je izpostavil, da je Nato Sloveniji pomagal tudi v avgustovskih poplavah leta 2023.

Generalni sekretar Rutte je poudaril, da Rusija v Ukrajini nadaljuje s sistematičnim targetiranjem kritične infrastrukture, civilistov in industrije. Omenil je tudi kibernetske napade ter njeno vedenje v zračnem prostoru nekaterih evropskih državah v zadnjih tednih. Poudaril je, da je zavezništvo močno takrat, ko je povezano. »Na vrhu v Haagu smo se odločili, da bomo več vlagali v našo industrijo, obrambno industrijo, in da bomo še naprej podpirali Ukrajino. To pomeni, da moramo okrepiti industrijsko proizvodnjo in hkrati okrepiti naše zmogljivosti, da bodo ljudje varni,« je poudaril.

Generalni sekretar se je ob koncu predsedniku vlade in Sloveniji zahvalil za ustrezno zastavitev poti, ki sledi zavezam iz Haaga, za pomemben slovenski prispevek k zavezništvu in za gostiteljstvo Parlamentarne skupščine Nato.