Odbor Državnega zbora za delo podprl predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev

Namen predloga zakona, ki je rezultat tesnejšega medresorskega sodelovanja treh ministrstev, je zagotoviti pravno podlago za urejanje stabilnega in sistemsko reguliranega solastništva zaposlenih, ureditev davčnih spodbud in varovalk ter podlage za vzpostavitev finančnih instrumentov za sofinanciranje odkupov s kohezijskimi sredstvi.

Cilj predloga zakona je spodbuditi dolgoročno vzdržno in široko pokrito solastništvo zaposlenih, kar bo, izhajajoč iz izkušenj podjetij v lasti zaposlenih iz tujine, prispevalo k večji motivaciji delavcev, večjemu usklajevanju interesov med zaposlenimi in lastniki ter dolgoročni stabilnosti podjetij v lokalnem okolju. Predlog ponuja dodatno možnost za urejanje lastniškega nasledstva, ki bo na družbeno odgovoren in učinkovit način okrepila slovensko gospodarstvo in nadgradila delo trenutnih lastnikov malih in srednjih podjetjih, ki se upokojujejo.

Model, ki ga uvaja predlog zakona, po zgledu dolgoletne pozitivne prakse iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije predvideva odkup lastniškega deleža gospodarske družbe prek namenske pravne osebe – lastniške zadruge delavcev, ki lastništvo drži v imenu zaposlenih. Osnovne značilnosti modela so odkup s finančnim vzvodom preko lastniške zadruge, prostovoljnost in široka pokritost z vključenostjo večine zaposlenih.

Temelj prostovoljni dogovor

Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Klemen Ploštajner je na današnji seji odbora predstavil zakon in omenil tri temeljna načela predloga zakona: »Prostovoljni dogovor je temelj. Prvo osnovno načelo je, da je shema povsem prostovoljna, tako na ravni lastnikov, ki se odločijo, da bodo na ta način rešili lastniško nasledstvo ali pa želijo s tem povečati motivacijo zaposlenih. Prostovoljnost velja tudi na ravni zaposlenih glede vključitve v lastniško zadrugo. Drugo načelo je visok delež zaposlenih (75 odstotkov vseh zaposlenih), ki morajo biti vključeni v lastniško shemo. Tretje pa temelji na dolgoročnosti in stabilnosti lastniške strukture, ki se zagotavlja s posrednim lastništvom zaposlenih prek lastniške zadruge.«

Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je poudaril, da je bila za namensko pravno osebo za posredno lastništvo delavcev izbrana zadruga, ker je zadruga v slovenskem pravnem redu v tem primeru najpriročnejša oblika: »S tem smo se izognili posebni pravni obliki, ki bi jo morali ustanavljati na novo. Zadruga je članska oblika, ki omogoča vstop in izstop članov, lahko deli dobiček, ima nizke transakcijske stroške, omogoča fleksibilna notranja pravila in organizacijo članstva. Zato se je izkazala za najboljšo obliko, ki ima po zakonu poseben status lastniške zadruge.«

Pomen davčnih spodbud

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance mag. Katja Božič je pojasnila pomen posebne davčne obravnave vključenih subjektov, ki jih prinašajo davčne spodbude v okviru predloga zakona. Poudarila je, da predlog vključuje tudi varovalke za preprečevanje zlorab, kot je prepoved kopičenja posebnih davčnih ugodnosti za zaposlene in posebna klavzula, ki določa vračilo davčnih ugodnosti za obdobje zadnjih desetih let, v primeru kršitve določb predloga zakona. Pri tem je dodala: »Mednarodne izkušnje v Franciji, Španiji, Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in drugod kažejo, da so za razvoj lastništva zaposlenih poleg regulatornega okvirja, ki zagotavlja vključujoče in trajnostno lastništvo zaposlenih, ter razvoj finančnih instrumentov za povečanje razpoložljivosti financiranja za odkupe lastništva zaposlenih ključne davčne spodbude. Pomen teh spodbud potrjujejo izkušnje iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Uporaba modela ESOP (Employee Share Ownership Plan) v Združenih državah Amerike se je razširila šele po uvedbi davčnih olajšav na kapitalske dobičke in dobičke pravnih oseb. Ameriška podjetja v lasti zaposlenih sedaj zaposlujejo skoraj deset odstotkov delovne sile ameriških zasebnih podjetjih. Podobno se je zgodilo v Veliki Britaniji, dokler njihov posebni model lastništva zaposlenih ni bil deležen davčnih spodbud, je bilo primerov uvedbe zelo malo. Po letu 2014 pa je z uvedbo davčnih spodbud njegova uporaba eksponentno narasla.«

Predlog zakona bo predvidoma obravnavan na seji Državnega zbora čez dva tedna. Z njegovim sprejetjem bo Slovenija dobila pravni okvir za spodbujanje delavskega solastništva.