Odbor Državnega zbora za delo podprl predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev

Namen predloga zakona, ki je rezultat tesnejšega medresorskega sodelovanja treh ministrstev, je zagotoviti pravno podlago za urejanje stabilnega in sistemsko reguliranega solastništva zaposlenih, ureditev davčnih spodbud in varovalk ter podlage za vzpostavitev finančnih instrumentov za sofinanciranje odkupov s kohezijskimi sredstvi.

Cilj predloga zakona je spodbuditi dolgoročno vzdržno in široko pokrito solastništvo zaposlenih, kar bo, izhajajoč iz izkušenj podjetij v lasti zaposlenih iz tujine, prispevalo k večji motivaciji delavcev, večjemu usklajevanju interesov med zaposlenimi in lastniki ter dolgoročni stabilnosti podjetij v lokalnem okolju. Predlog ponuja dodatno možnost za urejanje lastniškega nasledstva, ki bo na družbeno odgovoren in učinkovit način okrepila slovensko gospodarstvo in nadgradila delo trenutnih lastnikov malih in srednjih podjetjih, ki se upokojujejo.

Model, ki ga uvaja predlog zakona, po zgledu dolgoletne pozitivne prakse iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije predvideva odkup lastniškega deleža gospodarske družbe prek namenske pravne osebe – lastniške zadruge delavcev, ki lastništvo drži v imenu zaposlenih. Osnovne značilnosti modela so odkup s finančnim vzvodom preko lastniške zadruge, prostovoljnost in široka pokritost z vključenostjo večine zaposlenih.

Temelj prostovoljni dogovor

Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Klemen Ploštajner je na današnji seji odbora predstavil zakon in omenil tri temeljna načela predloga zakona: »Prostovoljni dogovor je temelj. Prvo osnovno načelo je, da je shema povsem prostovoljna, tako na ravni lastnikov, ki se odločijo, da bodo na ta način rešili lastniško nasledstvo ali pa želijo s tem povečati motivacijo zaposlenih. Prostovoljnost velja tudi na ravni zaposlenih glede vključitve v lastniško zadrugo. Drugo načelo je visok delež zaposlenih (75 odstotkov vseh zaposlenih), ki morajo biti vključeni v lastniško shemo. Tretje pa temelji na dolgoročnosti in stabilnosti lastniške strukture, ki se zagotavlja s posrednim lastništvom zaposlenih prek lastniške zadruge.« Dr. Ploštajner je povedal tudi: »Zakon v slovenski pravni red vnaša nov model organizacije solastništva zaposlenih in vzpostavitve tega modela. S tem sledimo izjemno dolgi praksi solastništva zaposlenih, ki je uveljavljena v tujini, zlasti v ZDA, Veliki Britaniji in Kanadi. Solastništvo zaposlenih zagotavlja stabilno in dolgoročno lastniško strukturo ter preprečuje špekulacije z lastniškimi deleži. Podjetja z višjim deležem lastništva zaposlenih imajo glede na mednarodno primerjavo in primerjavo podjetij, višje plače, delovna mesta so bolj stabilna, več je vlaganja v zaposlene, ki imajo predvsem višje prihranke, višje premoženje, kar je pomembno tudi z vidika upokojevanja. Za podjetja zakon prinaša višjo produktivnost, bolj motivirane zaposlene za vzdrževanje talentov in večjo stabilnost ter dolgoročnost usmerjenost delovanja, za širše družbeno okolje pa prinaša večjo vpetost teh podjetij v lokalno okolje in posledično tudi vlaganja vanj, večjo zasidranost podjetij v lokalnem okolju, kar je v globalni ekonomiji in tega, hitrega prehajanja med različnimi nacionalnimi okolji izjemno pomembno in tudi bolj odgovorno poslovanje.«

Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je poudaril, da je bila za namensko pravno osebo za posredno lastništvo delavcev izbrana zadruga, ker je zadruga v slovenskem pravnem redu v tem primeru najpriročnejša oblika: »S tem smo se izognili posebni pravni obliki, ki bi jo morali ustanavljati na novo. Zadruga je članska oblika, ki omogoča vstop in izstop članov, lahko deli dobiček, ima nizke transakcijske stroške, omogoča fleksibilna notranja pravila in organizacijo članstva. Zato se je izkazala za najboljšo obliko, ki ima po zakonu poseben status lastniške zadruge.« Dodal je: »Lastnik podjetja se prostovoljno odloči, da proda svoje podjetje ali del podjetja zaposlenim. To je posebej pomembno v kontekstu staranja lastnikov malih in srednje velikih podjetij, ki so nastajala v 90. letih. Pri tej možnosti se mora strinjati vsaj 75 odstotkov zaposlenih, pri čemer poslovodstvo ne šteje v to kvoto.«

Pomen davčnih spodbud

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance mag. Katja Božič je pojasnila pomen posebne davčne obravnave vključenih subjektov, ki jih prinašajo davčne spodbude v okviru predloga zakona. Poudarila je, da predlog vključuje tudi varovalke za preprečevanje zlorab, kot je prepoved kopičenja posebnih davčnih ugodnosti za zaposlene in posebna klavzula, ki določa vračilo davčnih ugodnosti za obdobje zadnjih desetih let, v primeru kršitve določb predloga zakona. Pri tem je dodala: »Mednarodne izkušnje v Franciji, Španiji, Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in drugod kažejo, da so za razvoj lastništva zaposlenih poleg regulatornega okvirja, ki zagotavlja vključujoče in trajnostno lastništvo zaposlenih, ter razvoj finančnih instrumentov za povečanje razpoložljivosti financiranja za odkupe lastništva zaposlenih ključne davčne spodbude. Pomen teh spodbud potrjujejo izkušnje iz Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Uporaba modela ESOP (Employee Share Ownership Plan) v Združenih državah Amerike se je razširila šele po uvedbi davčnih olajšav na kapitalske dobičke in dobičke pravnih oseb. Ameriška podjetja v lasti zaposlenih sedaj zaposlujejo skoraj deset odstotkov delovne sile ameriških zasebnih podjetjih. Podobno se je zgodilo v Veliki Britaniji, dokler njihov posebni model lastništva zaposlenih ni bil deležen davčnih spodbud, je bilo primerov uvedbe zelo malo. Po letu 2014 pa je z uvedbo davčnih spodbud njegova uporaba eksponentno narasla.«

Še nekaj izjav o zakonu na odboru.

Polona Domadenik Moren (Ekonomska fakulteta UL): »Do zdaj smo morali improvizirati, saj pravne podlage za vpeljavo lastništva zaposlenih ni bilo. Predlog zakona razumemo kot izjemno pomemben korak naprej, saj prinaša pravno gotovost, predvidljivost in jasna pravila igre.« 

Anja Verovšek (Komisija za preprečevanje korupcije): »Pozdravljamo predlog zakona kot pomemben korak k raznolikosti lastniških modelov.«

Danijel Kastelic (Državni svet): »V razpravi članic in članov komisije Državnega sveta je bila predlogu zakona in njegovim ciljem izrečena večinska podpora z željo, da bi ta nova zakonska možnost prenosa lastništva podjetij resnično prispevala k dolgoročni stabilnosti podjetij ter k večji socialni varnosti delavcev.  Kot dobra rešitev je bil v predlogu zakona prepoznan element prostovoljnosti in ne prisile vključitve delavcev v lastniško zadrugo.«

 Saša Muhič Pureber (INEA d. o. o.): »Tudi pri nas smo se pred slabim desetletjem znašli pred vprašanjem, s katerim se danes sooča veliko slovenskih podjetij, kaj se zgodi, ko se ustanovitelji začnejo umikati. Večina zaposlenih si je želela, da podjetje ostane v notranji lasti, da se ne proda zunanjim vlagateljem ali skladom, ampak da nadaljuje v duhu, v katerem je nastalo – s poudarkom na znanju, sodelovanju in odgovornosti. Iskali smo model, ki bi to omogočal, in nekako prepoznali, da je lastništvo zaposlenih najbolj primeren mehanizem za tak prenos in dolgoročno ohranjanje notranjega lastništva. Pot pa seveda ni bila lahka, na več korakih smo se bojevali z dejstvom, da v Sloveniji ni pravne podlage, ki bi tak prenos omogočala oziroma podprla. Zaradi tega smo morali kar precej improvizirati. Predlog zakona razumemo kot izjemno pomemben korak naprej – prinaša pravno gotovost, predvidljivost in jasna pravila igre. Omogoča, da se lastništvo prenaša postopno, transparentno in pravično, kar ohranja kontinuiteto podjetja in delovna mesta.« 

Andraž Grahek (Capital Genetics): »Ogromno se ukvarjamo s tem, kako slovenska podjetja rastejo, kako se financirajo in kako rešujejo svoje težave. Vedno znova vidimo rdečo nit: vključevanje zaposlenih v neko obliko solastništva. Zato menim, da je ta zakon izjemno produktiven, vnaša inovacijo v slovenski pravni red. Nagovarja zrelejša podjetja, ki bodo s tem modelom dobila moč, dolgoživost in orodje, s katerim se bodo lahko spopadala z demografskimi izzivi.« 

Jure Kvaternik (Deželna banka Slovenije): »Naša banka je nastala pred več kot 150 leti in so jo ustanovile zadruge. Še danes smo v veliki meri v lasti zadrug in zelo veliko sodelujemo z njihovimi člani. Zato bi bili res veseli tega zakona, da podpremo delavske zadruge in razširimo sodelovanje z njimi, saj se je to izkazalo za zelo dobro partnerstvo. V času finančne krize je bila Deželna banka edina, ki je ni reševala država, kar kaže na trajnostno ureditev lastništva. Tudi zaradi zapletenih pravil financiranja potrebujemo takšen zakon, da bo kapitalski trg bolj naklonjen lastniškim zadrugam.«

Predlog zakona bo predvidoma obravnavan na seji Državnega zbora čez dva tedna. Z njegovim sprejetjem bo Slovenija dobila pravni okvir za spodbujanje delavskega solastništva.