172. redna seja Vlade Republike Slovenije
Predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji začela z obravnavo predloga Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, s katerim se vzpostavlja celovit pravni okvir za postopno zapiranje pridobivalnega prostora Velenje in likvidacijo družbe Premogovnik Velenje, d. o. o. Vlada bo nadaljevala z obravnavo predloga zakona na eni od prihodnjih sej.
Zakon predstavlja ključen korak pri uresničevanju Nacionalne strategije za izstop iz premoga, ki predvideva prenehanje rabe premoga najpozneje do leta 2033. Slovenija se s tem pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ob tem pa zagotavlja, da bo prehod izveden pravično, odgovorno in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.
Predlog zakona temelji na scenariju, ki omogoča vzporedno proizvodnjo premoga in zapiralna dela do leta 2033, kar omogoča postopno zmanjševanje števila zaposlenih, ohranjanje oskrbe s toploto za prebivalce Šaleške doline ter zmanjšanje socialno-ekonomskih posledic za regijo. Po letu 2033 se predvideva izvajanje izključno zapiralnih del, ki bodo trajala do leta 2045.
Zakon vključuje določila o poklicnem in starostnem upokojevanju zaposlenih, odpravninah in socialnih ukrepih, dezinvestiranju poslovno nepotrebnega premoženja, monitoringu in sanaciji okolja ter tehničnem in finančnem nadzoru nad izvajanjem programa.
Javnost je bila vključena prek portala eDemokracija, kjer je bila večina pripomb smiselno upoštevana. Posebna pozornost je bila namenjena zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih, ki bodo prizadeti zaradi zapiranja premogovnika.
Za izvajanje zakona je predviden obsežen finančni okvir – več kot 1,1 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju do leta 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Dodatna sredstva bodo zagotovljena iz poslovanja družbe in dezinvestiranja.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Izhodišča za pripravo predloga Zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko - Šaleške premogovne regije
Vlada Republike Slovenije je obravnavala tudi izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko–Šaleške premogovne regije.
Namen zakona je odprava in omilitev posledic postopnega izstopa iz premoga v Savinjsko-Šaleški premogovni regiji. Odpravljanje posledic postopnega izstopa iz premoga mora slediti načelom pravičnega prehoda, ki je na splošno opredeljen kot zagotovilo, da pri prehodu na nizkoogljična in okoljsko trajnostna gospodarstva in družbe nihče ne ostane pozabljen ali potisnjen v ozadje.
Zakon temelji na naslednjih strateških ciljih:
- ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest v regiji ter diverzifikacija panog s spodbudami za gospodarstvo in ustvarjanjem podpornega okolja,
- zagotavljanje nadomestnih virov ogrevanja in zmanjševanje rabe toplotne energije,
- razvoj novih virov za pridobivanje električne energije,
- razvoj degradiranih površin in trajnostni razvoj regije,
- vseživljenjska karierna orientacija in usposabljanja,
- ohranjanje kulturne dediščine premogovništva in energetike.
Zakon določa vire financiranja in opredeljuje obveznost poročanja o izvajanju projektov in ukrepov.
Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Informacija o popoplavni obnovi na območju občin Solčava, Luče, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, Rečica ob Savinji, Mozirje, Šmartno ob Paki, Braslovče, Velenje, Šoštanj, Tabor, Prebold, Polzela, Vransko in Žalec
Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z informacijo odpravi posledic poplav in zemeljskih plazovih iz avgusta 2023 v občinah Solčava, Luče, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, Rečica ob Savinji, Mozirje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Velenje, Vransko, Braslovče, Tabor, Prebold, Polzela in Žalec.
Na podlagi pregleda obnove po avgustovskih poplavah in zemeljskih plazovih iz avgusta 2023 na območju občin Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Rečica ob Savinji, Mozirje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Velenje Vransko, Braslovče, Tabor, Prebold, Polzela in Žalec na državni in lokalni infrastrukturi, vključno z vodotoki, gospodarstvu, kmetijstvu ter pomočjo fizičnim in pravnim osebam, lahko zaključimo, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti in da sanacija poteka dobro. Na podlagi vseh izvedenih dejavnosti v zadnjih dveh letih bo večina sanacijskih del predvidoma končanih v treh letih.
Ob doslednem izvajanju programov in polnem angažiranju vseh nosilcev nalog lahko pričakujemo, da bo odprava posledic zaključena v predvidenem petletnem obdobju z izjemo nekaterih zahtevnih investicij na področju urejanja porečja Savinje.
Vlada Republike Slovenije se sicer redno seznanja z izvajanjem posameznih programov odprave posledic naravne nesreče iz avgusta 2023, ki obsegajo odpravo posledic na posameznih področjih in prizadetih območjih. Služba vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih vlado seznanja tudi s polletnimi poročili o izvajanju ukrepov in projektov povezanih z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Odprava posledic uničujočih poplav in plazov je obsežna in zahtevna. Obnova se financira tako iz državnega proračuna, Sklada za obnovo in nepovratnimi sredstvi Solidarnostnega sklada EU.
Vir: Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih
V dveh letih od poplav za vodotoke skoraj milijarda evrov
Vlada se je seznanila s poročiloma Direkcije za vode o ukrepih in vlaganjih v vodotoke, ki so na rekordno visoki ravni - od poplav avgusta 2023 smo za vodotoke namenili skoraj milijardo evrov. Lani in v prvi polovici letošnjega leta 300 milijonov.
Več kot 386 milijonov je investicij z evropskimi sredstvi. Več kot 100 tisoč ljudi bo poplavno manj ogroženih. Za intervencije in izredne ukrepe po poplavah avgusta 2023 smo namenili 172 milijonov, od tega za območje Savinje več kot 52 milijonov. Za odpravo posledic neposredne škode na vodni infrastrukturi je bilo v letu 2024 namenjenih več kot 62 milijonov, za sanacijska dela na območju Savinje skoraj 21 milijonov. V postopku sprejemanja so trije državni prostorski načrti na območju Savinje, ki bodo izboljšali poplavno varnost celotne Savinjske doline.
Sredstva za redno vzdrževanje vodotokov po državi smo povečali za več kot 10-krat. Lani smo za to zagotovili skoraj 46 milijonov, od tega za Savinjo 6 milijonov, letos pa več kot 47 milijonov. Tretjino sredstev namenjamo urejanju hudourniških zaledij, ki so bila zadnja desetletja zanemarjena. S tem zmanjšujemo morebitno škodo ob novih neurjih ter povečujemo varnost ljudi in premoženja. Rešitve, ki jih v praksi uvajamo na vodotokih, so sistemske in odporne na podnebne spremembe. Kjer je to smiselno in mogoče, uvajamo na naravi temelječe rešitve, s čimer varujemo tudi biotsko raznovrstnost.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Vlada se je seznanila z informacijo o objavi dveh javnih razpisov za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij
Vlada se je na današnji terenski seji seznanila z informacijo o objavi javnih razpisov Sklada za pravični prehod za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij. Posredniško telo pri izvajanju ukrepov iz sredstev Evropske kohezijske politike je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Razpisa sta bila v petek, 3. oktobra 2025, objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT Slovenija) je objavila javni razpis za spodbujanje investicij v gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski ter Savinjsko–Šaleški (SAŠA) premogovni regiji v skupni vrednosti 68,7 milijona evrov. Od tega bo za Zasavsko regijo na voljo 26,2 milijona evrov, za SAŠA regijo pa 42,5 milijona evrov. Do sofinanciranja bodo upravičene investicije v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki bodo prispevala k ustvarjanju novih delovnih mest ter k raznolikim in trajnostno usmerjenim projektom v regijah v prehodu. Rok za oddajo vlog je 1. december 2025 do 12. ure.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) pa je objavila javni razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov v teh dveh regijah v skupni vrednosti 14,42 milijona evrov. Od tega je za Zasavsko regijo na voljo 4,4 milijona evrov, za SAŠA regijo pa 10 milijonov evrov. Sofinancirani bodo raziskovalno-razvojni in demonstracijsko-pilotni projekti konzorcijev podjetij, katerih cilj je razvoj novega ali izboljšanega izdelka, procesa ali storitve – do stopnje, ko je rešitev potrjena v končni obliki in primerna za uporabo v realnem okolju oziroma testirana v praksi. Rok za oddajo vlog na ta razpis je 15. januar 2026 do 14. ure.
Namen razpisov je spodbujati trajnostne investicije, ustvarjanje novih delovnih mest in podpirati gospodarsko prestrukturiranje regij, ki se soočajo z izzivi postopnega opuščanja premoga, v smeri prehoda v nizkoogljično, krožno in digitalizirano gospodarstvo.
Razpisa financira Evropska unija v okviru Sklada za pravični prehod za obdobje 2025–2028.
Več informacij o obeh razpisih je na voljo na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport:
- Objavljen razpis za raziskovalno-razvojne in demonstracijsko-pilotne projekte v premogovnih regijah | GOV.SI
- Danes bo objavljen javni razpis za spodbujanje investicij za prestrukturiranje premogovnih regij | GOV.SI
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Izvajanje Sklada za pravični prehod za Savinjsko-Šaleško premogovno regijo
Vlada Republike Slovenije se je na seji seznanila z izvajanjem projektov Sklada za pravični prehod za Savinjsko-Šaleško premogovno regijo.
Sklad za pravični prehod (SPP) je novost programa Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. V Sloveniji sta do sredstev upravičeni dve premogovni regiji, Savinjsko-Šaleška in Zasavska. Sredstva so namenjena prestrukturiranju gospodarstva tam, kjer je bila oziroma bo opuščena raba premoga.
Za sofinanciranje projektov v Savinjsko-Šaleško premogovni regiji je v obdobju 2021-2027 predvideno 188.988.235,30 evra (sredstva SPP in slovenska udeležba). Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je kot organ upravljanja že izdalo odločitve o podpori projektov v višini 141.941.713,88 evra (sredstva SPP in slovenska udeležba). Projekte izvaja več ministrstev v vlogi posredniških teles.
V okviru programa se trenutno izvajajo naslednji projekti:
- Preobrazba daljinskega ogrevanja 1.faza
- Laboratorij za raziskavo biorafinacije biomase
- Obogateno izvajanje kakovostnega in dostopnega učenja
- Stara elektrarna – center prihodnosti
- Tehnološki park Velenje
- Poslovna cona Pesje - vzhod
V petek, 3. oktobra 2025, sta bila objavljena dva javna razpisa:
- Javni razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko - Šaleški premogovni regiji
- Javni razpis za sofinanciranje raziskovalno-razvojnih in demonstracijsko-pilotnih projektov v Zasavski in Savinjsko-šaleški premogovni regiji
Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj