Govor predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba na slovesnosti Vranov let

                                                                                                                     Velja govorjena beseda!

Spoštovani borke in borci, veteranke in veterani,
ekscelence, dragi gostje, dragi prijatelji.

V prav posebno čast in ponos mi je, da delim današnji dan z vami. Ko danes stojim tukaj, se ne poklanjamo zgolj zgodovini.

Poklanjamo se vrednotam, ki so nas kot narod oblikovale: pogumu, solidarnosti, svobodi.

Poklanjamo se ljudem, Belokranjkam in Belokranjcem, partizankam in partizanom, tudi zavezniškim borcem, ki so v najtežjih trenutkih znali izbrati človeka in ne strahu. In pozdravljamo tiste, ki so imeli privilegij, da so ta pogum videli in občutili v živo.

Gospod Zavodnik, vi ste edini še živeči pričevalec tistih dni.
Kot otrok ste spremljali partizane in zavezniške vojake. Danes vas pozdravljam z globokim spoštovanjem.
Pozdravljam tudi vse otroke, ki so s tega letališča poleteli v svobodo, ki so danes z nami. Otroci vojne, ki so prvi poleteli proti miru.

Vranov let ni le opomnik poguma.
Je dokaz, da lahko tudi majhen narod v srcu Evrope napiše veliko zgodbo.
Zgodbo poguma, solidarnosti in dostojanstva.

Ta drzna operacija iz leta 1944 ni bila le vojaški podvig.
Bila je odločitev. Odločitev za človečnost sredi brezna nasilja.
Odločitev, ki ni temeljila na moči orožja, temveč na moči vrednot.

In danes, ko naš svet znova razpada na prepade in zidove, nas ta zgodba kliče, da se spomnimo, od kod prihajamo, in da ne pozabimo, kam gremo.

Spomin ni le arhiv. Spomin je ogledalo.

Ko govorimo o Gazi, o Ukrajini, o vseh krajih, kjer ljudje umirajo pod ruševinami laži in ideologijo sovraštva, ne govorimo o preteklosti. Žal.
Govorimo o sedanjosti in o naši odgovornosti.

Slovenija je med drugo svetovno vojno izbrala pravo stran.
Ni bila nevtralna. Bila je pogumna. Njena odločitev je temeljila na vrednotah, ne na preračunljivosti.
Na strani svobode, resnice in človečnosti.

Tudi danes naša vlada in naša država ostajata zavezani tem istim vrednotam.
Slovenija je z jasnim glasom priznala Palestino.

Ne zaradi politike, zaradi človeka.

Zaradi otrok, ki si zaslužijo prihodnost brez bomb.

To je bila civilizacijska dolžnost.

Veseli me, da sta danes z nami tudi veleposlanika Avstralije in Združenega kraljestva.
Državi, ki sta storili enako. Hvala.

Naša državnost se ni začela z diplomacijo.
Začela se je z uporom.

Narodni dom. TIGR. Bazoviški junaki. Partizanske bolnice v naših gozdovih. Vranov let.
In leta 1991, ko smo svojo svobodo dokončno uresničili.

To so temelji, na katerih danes stoji Slovenija.
In to ni zgodovina nobene stranke. To je zgodovina našega naroda.

Na teh temeljih danes gradimo naše zakone, tudi naše reforme, predvsem pa našo prihodnost.
Ko govorimo o pravičnosti, solidarnosti, svobodi, govorimo o naši zavezi do ljudi.

Danes nas ne kliče fronta. Danes nas kliče odgovornost.

Zato je ta vlada sprejela in izpeljala marsikatero spremembo, ki ni bila politično lahka, ampak je bila pa družbeno nujna, kot pokojninska reforma.

Pokojnine niso številke v preglednici. Pokojnine so in morajo ostati zahvala generacijam upokojenk in upokojencev, ki so gradili našo državo.

Kaj prinaša reforma?

• Stabilnost in realno rast za dostojno pokojnino tudi naprej.
• Največji dvig za najbolj ranljive: vdovske pokojnine in za invalide. 
• In prvič v zgodovini boste upokojenke in upokojenci že letos prejeli tudi božičnico. Božičnica ne bo velika, 150 evrov za vse, kot prvi izraz naše hvaležnosti, bo pa stalna. To ni bonbonček, to je pravica, ki jo nov pokojninski zakon prinaša za vse, za čase naprej. 

Tako kot partizani niso pustili ranjenih za sabo, tudi danes ne smemo puščati za sabo starejših.

Po desetletjih obljub uvajamo sistem dolgotrajne oskrbe.

V Beli krajini je zaradi vaših ljudi odlično poskrbljeno. Vesel sem, da je Bela krajina lahko znova zgled celi Sloveniji prav na področju dolgotrajne oskrbe, ker v središče postavlja človeka.

Skupnost je močna le toliko, kolikor je močna njena skrb za najšibkejše.

Spoštovani, 

Vedno znova se pojavljajo poskusi, da se zgodovina zlorablja.
Da se fašizem opiše kot obramba. Da se kolaboracija razglasi za pogum.

Toda resnica ni ideologija. Resnica je dejstvo.
In Slovenija resnice ne bo zatajila.

Fašizma ne bomo opravičevali. 

Poguma ne bomo pozabili.

Vse, kar imamo, imamo zaradi tistih, ki so si upali reči NE okupatorju.
Ki so si upali sanjati svobodo, ko je bila ta najbolj oddaljena.

Tako kot so si upali oni, si danes upamo mi:

• priznati Palestino,
• urediti pokojnine,
• uvesti dolgotrajno oskrbo
• in krepiti javno dobro.

Pogum ni zgodovina. Pogum je odločitev.
Je verjeti, da je mogoče, tudi ko vsi pravijo, da ni.

Ker je to naš poklon tistim, ki so nam izborili svobodo.

Spoštovani,

Vranov let je bil dejanje tistih, ki so izbrali upor, ko bi se bilo lažje ukloniti. 

Ki so reševali življenja ne zaradi ukaza, ampak zaradi vesti.

Naš poklon gre vsem njim. Naša zaveza pa prihodnjim generacijam.

Da ne bomo tiho, ko nekdo zlorablja zgodovino.
Da ne bomo tiho, ko kdo svobodo razglasi za ideologijo.
Da bomo iz poguma preteklosti zgradili prihodnost, ki bo dostojna vseh nas.

Kot sem dejal že ob 80. obletnici konca vojne:

Slovenija ni dediščina preteklosti, je garancija prihodnosti.

Ubranili jo bomo skupaj.
V vašem imenu. V našem času.

Hvala.