Poročilo o izvajanju S5: Slovenija mora krepiti inovacije s povezovanjem znanosti, podjetij in regij
V soboto, 27. septembra, ob 12. uri boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM
Uprava za zaščito in reševanje bo na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala potisno sporočilo, s katerim bo testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).
Slovenija je v obdobju poročanja, 2023–2025, ki ga zajema Poročilo S5, sočasno izvajala naloge v okviru treh finančnih perspektiv: zaključevanje Operativnega programa 2014–2020, pospešeno izvajanje programskega obdobja 2021–2027 in priprave na programiranje novega večletnega finančnega okvira EU po letu 2027. Strategija pametne specializacije (Smart Specialisation Strategy, S3) je že v drugem večletnem finančnem okviru EU zapored pogoj za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v okviru cilja politike 1 Pametnejša Evropa.
Koncept S3 je v zadnjem desetletju na ravni EU že doživel nadgradnje, usidran je vse globlje v regionalne in nacionalne politike, hkrati pa širi vpliv na centralizirane instrumente financiranja. Poročilo S5 obsega kontekst gospodarskih, okoljskih in geopolitičnih turbulenc ter sledi strateškemu preusmerjanju EU v večjo tehnološko suverenost in osredotočenje na področjih, ki jih na primer naslavlja nova uredba STEP, odpornost gospodarstva in učinkovit dvojni, tj. zeleni in, digitalni prehod celotnega gospodarstva.
Poročilo S5 povzema tudi ključne usmeritve, ki bodo oblikovale kohezijsko politiko po letu 2027:
- S3 je osrednja teritorialna politika EU in uspešno združuje prednosti regij s prioritetami Unije.
- 80 % regionalnih prioritet je že usmerjenih v zeleni in digitalni prehod ter v STEP področja.
- Ta področja so ključna za industrijsko modernizacijo, konkurenčnost in kohezijo.
- Proces določanja prioritet regij je metodološko dovršen in temelji na pristopu »od spodaj navzgor«.
Nova generacija S3 bo morala bolj osredotočeno podpreti projektna partnerstva in pospešiti prehod inovacij v tržne produkte. Kot primer dobre prakse Poročilo S5 izpostavlja centralizirani instrument I3 (Interregional Innovation Investment Instrument), ki zapira inovacijske vrzeli in povezuje regionalne razvojne politike s konkurenčnostjo. Slovenija je po številu prijaviteljev na milijon prebivalcev na instrumentu I3 celo prva v EU. Za obdobje 2021–2027 je v okviru I3 na voljo 570 milijonov evrov.
Slovenija je po številu prijaviteljev na milijon prebivalcev na instrumentu I3 prva v EU | Avtor: Evropska komisija
Poročilo obenem ponuja poglobljen vpogled v procese podjetniškega odkrivanja (EDP), krepitev regionalnih inovacijskih zmogljivosti in prenos znanja v prakso. Predstavljene sta tudi dve ključni novosti – neposredno ukoreninjenje S5 v dvanajst razvojnih regij ter uporaba semantične analize raziskovalnih in inovacijskih dosežkov kot digitalnega orodja za strateško načrtovanje.
Z analizo rezultatov in primerov dobrih praks poročilo jasno pokaže, da se Slovenija uspešno vključuje v evropske inovacijske tokove in partnerstva, hkrati pa opozarja na izzive – predvsem prepočasno vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije ter v produktivnost, kar že več let zapored navajajo razvojna poročila UMAR.
Več si lahko preberete v Poročilu S5, ki je dosegljivo tukaj: