Za namakanje rezervirane skoraj toliko vode, kot je ima Blejsko jezero, porabljena pa le četrtina

Zakon o vodah že od leta 2002 določa, da je treba za izvajanje dejavnosti, pri kateri se rabi voda, pridobiti vodno pravico in zanjo plačati. S tem rezerviraš določeno količino vode, ki je ne sme rabiti nihče drug. Medtem ko koncesionarji za to plačujejo že več kot 10 let, pa se za vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja do zdaj ni plačevalo nič.

Junija je vlada, tudi po opozorilih Evropske komisije, uredila to področje s sprejetjem uredbe, po kateri bodo imetniki vodnih dovoljenj prihodnje leto začeli plačevati dovolnino za količino vode, ki jo rezervirajo samo zase in je ne more rabiti nihče drug. Med temi so tudi imetniki vodnih dovoljenj za namakanje. Leta 2023 je bilo v državi okrog 300 zavezancev, brezplačno pa so takrat rezervirali približno 22 milijonov kubičnih metrov vode. Za primerjavo: To je približno 85 odstotkov volumna Blejskega jezera. Če bi takrat že plačevali dovolnino, bi za rezervacijo tolikšne količine vode vsi skupaj plačali 142.000 evrov.

V teh dneh zavezanci prejemajo informativne izračune dovolnine za prihodnje leto, ki pa niso dokončni. Če bodo podali vloge za zmanjšanje količine rezervirane vode, ker je ne porabijo toliko, bodo tudi plačali precej manj. Podatki iz leta 2023 kažejo, da je bila od celotne količine vode, rezervirane za namakanje, dejansko porabljena le četrtina – približno 5,5 milijona kubičnih metrov vode od rezerviranih 22 milijonov. Z optimizacijo rezerviranih količin želimo spodbuditi k racionalni rabi vode in pozvati k premisleku, ali se je mogoče delu rezervirane vode odpovedati v korist drugim ali v korist naravi. 

Od okrog 300 zavezancev v državi, ki so leta 2023 uporabljali vodo za namakanje, jih je približno polovica namakala kmetijska zemljišča, druga polovica pa površine, ki niso kmetijske. Pri tem pa je bila skoraj celotna količina oziroma približno 95 odstotkov skupne količine vode, ki je bila za namakanje rezervirana v celotni državi, namenjena namakanju kmetijskih zemljišč (21 milijonov kubičnih metrov). Skupni znesek dovolnin vseh zavezancev za namakanje kmetijskih zemljišč za tolikšno količino vode je ocenjen na 65.000 evrov. Vendar pa se, kot rečeno, dejansko porabi le manjši del vse rezervirane vode. Leta 2023 so imetniki vodnih dovoljenj za namakanje kmetijskih površin porabili le četrtino vse vode, ki so jo rezervirali zase. Skupno se za namakanje vseh površin (kmetijskih in nekmetijskih) porabi približno 5,5 milijona kubičnih metrov, od tega za namakanje kmetijskih zemljišč 5,2 milijona kubičnih metrov.

Informativni izračuni dovolnin za namakanje kmetijskih površin so različni glede na količino vode, ki jo zavezanec rezervira zase. Primer zavezanca z velikim sistemom namakanja kaže, da bi za rezervacijo 1,22 milijona kubičnih metrov vode plačal približno 3.780 evrov dovolnine; zavezanec s srednje velikim sistemom bi plačal za 370.000 kubičnih metrov vode okoli 1.150 evrov dovolnine, nekdo z majhnim namakalnim sistemom pa bi za rezervacijo 10.000 kubičnih metrov vode plačal približno 31 evrov dovolnine.

Uredba, ki je določila plačilo dovolnine, je bila 30 dni v javni obravnavi. Pripomb za področje namakanja nismo prejeli. V medresorskem usklajevanju smo prejeli pripombo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri oblikovanju novega predloga smo upoštevali prehransko varnost, zato smo vrednost za namakanje kmetijskih zemljišč prepolovili. To pomeni, da je bila ocena dovolnine za namakanje kmetijskih zemljišč v višini 130.000 evrov po medresorskem usklajevanju znižana na 65.000 evrov - oziroma z vrednosti faktorja dovolnine v višini 0,0062 evra na kubični meter na 0,00311 evra. To pomeni 0,3 centa na kubični meter vode oziroma manj kot en cent za tri kubične metre vode.