Ljubljansko barje kot primer iskanja sinergij med ohranjanjem narave in kmetijsko rabo

Predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter upravljavca Krajinskega parka Ljubljansko Barje (JZ KPLB) so na terenskem obisku poudarili, da je spreminjanje utečenih kmetijskih praks dolgotrajen proces, ker so kmetje odvisni od vsakoletnega kakovostnega pridelka iz teh površin, česar s hitrim prehodom na ekstenzivno rabo ne morejo zagotoviti.

Slovenija izvaja širok nabor ukrepov za izboljšanje stanja ohranjenosti naravovarstveno najpomembnejših travišč, med drugim na državnih zemljiščih v upravljanju zavarovanih območij in po novem tudi s spremembami zakupnih pogojev v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na zasebnih zemljiščih se okrepljeno promovira vpis v ustrezne ukrepe skupne kmetijske politike. Dodatno se ponekod sklepajo skrbniške pogodbe med kmeti in upravljalci zavarovanih območij.

Na Ljubljanskem barju je v kmetijski rabi okrog 85 odstotkov vseh površin. Ekstenzivno kmetijstvo v preteklosti je omogočalo izredno bogato biotsko raznovrstnost, zato je območje zavarovano kot krajinski park v Sloveniji in je tudi del evropskega omrežja Natura 2000. Za MNVP je to eno prednostnih območij za izboljšanje stanja ohranjenosti travišč v Sloveniji.

Ljubljansko barje je eno največjih mokrišč v Sloveniji, njegova današnja podoba pa je delo človeških rok. Obsežna izsuševanja so se začela v 18. stoletju, v času Marije Terezije, ko je padla odločitev o spremembi barja v kmetijsko krajino. Pri tem so ugotovili, da lahko barsko šoto uporabijo kot kurivo, tako da se je razvila močna industrija šote, ki je trajala celo stoletje. Višina tal se je zaradi tega znižala za 4 do 6 metrov. Ljubljansko barje je tako danes primer kulturne krajine.

Barje v primeru visokih voda služi kot razlivna površina in s tem Ljubljano varuje pred poplavami. Dovolj vode na tem območju pa je ključno tudi za doseganje ciljev Nature 2000 in zavarovanega območja. Z naravovarstvenimi ukrepi krajinskega parka in vključevanjem kmetov v prostovoljne naravovarstvene ukrepe kmetijske politike se pomembno izboljšuje stanje biotske raznovrstnosti na traviščih Ljubljanskega barja.

Razvoj tehnologije je tudi v kmetijstvu omogočil intenziviranje proizvodnje, tako da se na območju Barja soočamo z obsežnimi območji intenzivnih površin. Prav tako se je  vzdrževalo jarke na način, ki je prek osuševanja omogočal to intenziviranje. To seveda vpliva na biotsko pestrost, ki se je v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšala, tako da je večina vrst in habitatov v neugodnem stanju ohranjenosti. Zaradi večjega vnosa gnojil in pogostejšega nižjega vodostaja kot posledice podnebnih sprememb predstavlja dodatno grožnjo tudi pojav invazivnih tujerodnih vrst. Zato je ena izmed najpomembnejših nalog najti ustrezno razmerje med intenzivnimi in ekstenzivnimi kmetijskimi površinami, na katerih se omogoča tako kmetijska proizvodnja kot ohranjanje narave.

Ohranjanje vlažnih in mokrotnih travnikov se v glavnem zagotavlja s prostovoljnimi kmetijsko-okoljsko-podnebnimi operacijami (znanimi tudi kot KOPOP ukrepi) v okviru Skupne kmetijske politike Evropske unije (SKP), kjer je predvideno, da se z ustreznim načinom rabe (na primer brez gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, prilagojenim časom in načinom košnje) ohranja biotska pestrost.

Ljubljansko barje je od leta 2008 zavarovano območje - krajinski park. Celotna površina je tudi območje Natura 2000. Za upravljanje z območjem je vlada ustanovila JZ KPLB. Javni zavod upravlja tudi območje prazgodovinskih kolišč, vpisanih na UNESCO seznam svetovne dediščine. V procesu je kandidatura Ljubljanskega barja za status mokrišča mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.

JZ KPLB izvaja ohranjanje vrst in habitatov na podlagi Programa upravljanja območij NATURA 2000. Poseben fokus je namenjen kritično ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Z izvajanjem javne službe, zlasti pa izvajanjem projektov iz različnih virov (LIFE, Interreg, sredstva evropske kohezijske politike) in sredstev iz Podnebnega sklada se izvajajo ukrepi za ohranjanje oziroma izboljšanje ugodnega stanja ptic, dvoživk, metuljev, močvirske sklednice ter habitatov vlažnih in mokrotnih travnikov. Pri tem je zelo pomemben ukrep odkupovanje naravovarstveno najpomembnejši zemljišč z namenom revitalizacije ali renaturacije, kjer se vzpostavlja pogoje za izboljšanje stanja vrst in habitatov.

Prav tako pomembno je, da se z vzpostavljenem ustreznega upravljanja z državnimi zemljišči preko zakupnih pogodb zagotavlja ukrepe ohranjanja in vzdrževanja ekstenzivnih travniških površin.

Z aktivnim sodelovanjem pristojnih organizacij s področij ohranjanja narave in kmetijstva ter vključevanjem lokalnih deležnikov se na območju Barja išče rešitve tako za boljše doseganje naravovarstvenih ciljev kot zagotavljanje nadaljnje kmetijske rabe.

Več o obisku komisarke Roswal v Sloveniji.