Odločitve vlade s sej vladnih odborov
Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov 2025 - 2028 uvrstila nov projekt z nazivom »Prilagajanje na vročino v Gorici in Novi Gorici« ter sprejela odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev in Interesne skupine lokalnih interesov o problematiki nasilja nad lokalnimi funkcionarji in odzivanja državnih institucij.
Soglasje k predlogu amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona
Na današnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k predlogu amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B). Pri tem je bila upoštevana večina predlogov in pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Sprejeti amandmaji bodo omogočili bolj jasno in pregledno besedilo zakona.
Med drugim je Vlada podala soglasje k amandmajema, ki dodatno spreminjata in dopolnjujeta 145. člen (postopek legalizacije) ter 150. člen zakona (domneva izdaje za starejše objekte).
1. člen (postopek legalizacije) določa daljše časovno obdobje uporabe določbe, in sicer do 30. decembra 2030. Na ta način bodo lahko lastniki objektov, ki določb 146. člena GZ-1 ne morejo več uporabiti, pravno stanje svojih objektov urejali na podlagi tega člena. Poleg tega je dodano tudi preverjanje skladnosti gradnje s prostorskimi akti in drugimi predpisi.
Besedilo 150. člena (domneva izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte) se spreminja tako, da je določilo jasneje zapisano in ne bo v navzkrižju z odločbo Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 146. člen. Domneva bo mogoča za objekte, zgrajene pred 31. decembrom 1967.
S spremenjenim 150. členom se povzema določbe ZGO-1, ki je določil zakonsko domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967 in objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, objekt s področja zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991. Prvi odstavek spremenjenega 150. člena posebej dodaja še enostanovanjske stavbe, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003, kot je to že določal ZGO-1.
Uveljavlja se tudi domneva za objekte, za katere iz posrednih dokazov izhaja, da je objekt dovoljenje imel, vendar pa ga zaradi spremembe lastništva ali drugih razlogov ni mogoče predložiti. Tako lahko na primer iz kupoprodajne pogodbe jasno izhaja, da se prodaja stanovanje v objektu, za katerega je bilo pridobljeno dovoljenje. Pri tem je ugotavljanje te domneve časovno omejeno na letnico 1995, saj se za objekte, ki so bili zgrajeni po tem datumu, vsa upravna dovoljenja lahko dobijo pri upravnih organih, ki so ta dovoljenja izdali.
Osnovni cilj Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B) ostaja nespremenjen: zagotoviti preglednejše, učinkovitejše in digitalno podprte postopke na področju graditve, ki bodo sledili sodobnim zahtevam in bili usmerjeni k uporabnikom – tako investitorjem kot širši javnosti.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Soglasja k predlogu amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora
Na seji odbora je vlada dala soglasje tudi k predlogu amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora. Tudi pri tem zakonu je bila upoštevana večina predlogov in pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.
S predlogi amandmajev se predlagajo spremembe in popravki, ki so vsebinske in nomotehnične narave in zagotavljajo bolj jasno besedilo zakona.
Osnovni cilj novele ZUreP-3 ostaja nespremenjen: Ministrstvo za naravne vire in prostor želi z njo zagotoviti krajše postopke priprave in sprejemanja prostorskih načrtov.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Uvrstitev novega projekta v načrt razvojnih programov
Vlada je na odboru sprejela sklep, da se v veljavni načrt razvojnih programov 2025 - 2028 uvrsti nov projekt z nazivom »Prilagajanje na vročino v Gorici in Novi Gorici«.
Vročinski stres postaja velik javnozdravstveni problem, še posebej izrazit je v mestih – v tako imenovanih toplotnih otokih. Za ocenjevanje vročinskega stresa in izdajanje opozoril se v Sloveniji in Italiji uporabljajo različni kriteriji, zato pogosto prihaja do razhajanj na meji med državama. Prav tako primanjkuje podatkov o vplivu toplotnih otokov, torej koliko je temperatura v mestih višja v primerjavi z okolico.
Namen projekta je zmanjšati vpliv urbanih toplotnih otokov ter povečati odpornost mestnih območij na podnebne spremembe in s tem izboljšati kakovost življenja prebivalcev. Ključni cilji so vzpostavitev sistema za napovedovanje vročinskih valov, ki bo temeljil na usklajevanju meteoroloških in podnebnih podatkov iz Slovenije in Italije, ter nadgradnja GIS sistemov z lokacijami ranljivih območij. Tako bo mogoče načrtovati ciljne ukrepe za zmanjšanje vplivov vročine v mestih. Projekt vključuje tudi izmenjavo znanja in dobrih praks med šestimi partnerskimi organizacijami ter posodobitev strateškega načrtovanja v občinah z vključevanjem trajnostnih prilagoditvenih ukrepov.
Sredstva za dvoletni projekt so bila dodeljena v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg Italia–Slovenija 2021–2027 v višini 975.736,52 evra.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Vlada je sprejela odgovor o problematiki nasilja nad lokalnimi funkcionarji
Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev in Interesne skupine lokalnih interesov o problematiki nasilja nad lokalnimi funkcionarji in odzivanja državnih institucij in ga pošlje Državnemu svetu.
Postopki ukrepanja so določeni z zakonodajo in dodatno opredeljeni s podzakonskimi akti, zato vlada ocenjuje, da uvedba dodatnih protokolov za prijavo in obravnavo tovrstnih primerov ni potrebna. Vlada pojasnjuje, da pristojni organi že na podlagi veljavne zakonodaje ukrepajo ob vsaki prijavi groženj in nasilja, tudi kadar so žrtve lokalni funkcionarji ali javni uslužbenci, če je ogrožena njihova varnost.
Vlada poudarja, da si bodo pristojni organi še naprej prizadevali za spodbujanje prijav vsakršnih groženj in nasilja, tudi verbalnega ali spletnega nasilja, saj je to osnovni pogoj za začetek ukrepanja. Prav tako si bodo prizadevali za krepitev lokalne prisotnosti policije in razvoj skupnostnega policijskega dela ter po potrebi sodelovali pri razpravah o spremembah zakonodaje za večjo pravno zaščito ranljivih poklicnih skupin.
V Kazenskem zakoniku (KZ-1) so določena kazniva dejanja z elementi nasilja, ki jih lahko stori kdorkoli in so lahko storjena zoper kogarkoli – zoper lokalne funkcionarje in tudi zoper predstavnike vseh ostalih poklicev, položajev in funkcij.
Vlada pojasnjuje, da je v zvezi s predlogi predstavnikov različnih, v obravnavanem delu primerljivih poklicev oziroma služb že napovedala, da bo v okviru priprave obširnejšega predloga sprememb in dopolnitev KZ-1 proučena tudi možnost za splošnejšo opredelitev novega kaznivega dejanja ali dopolnitev katerega od obstoječih tako, da bodo zajeti vsi poklici oziroma službe, pri katerih lahko pride do obravnavanih napadov zaradi opravljanja službe.
Glede tretjega predloga Komisije vlada odgovarja, da so postopki policijskega odzivanja na vsako ogrožanje življenja ali zdravja že zakonsko predpisani in delujejo učinkovito na vseh treh ravneh policije, zato ustanavljanje posebnih enot ali imenovanje posebnih oseb ni potrebno. Uvedba tovrstnih rešitev bi lahko predstavljala precedens in vodila k ustanavljanju podobnih struktur za vsako posamezno kategorijo uslužbencev, kar bi lahko negativno vplivalo na učinkovitost že obstoječega sistema odzivanja.
Vlada prav tako ocenjuje, da za postopke prijave dejanj policiji ni potrebe po posebnih usposabljanjih ali dodatnih protokolih. Smiselno pa bi bilo razmisliti o izvajanju usposabljanj, ki bi bila osredotočena na ustrezno ravnanje in učinkovito odzivanje v javnosti. Poleg tega bi bilo smiselno voditi kampanje, usmerjene v spodbujanje spoštovanja javnih funkcij in ozaveščanje o posledicah napadov na funkcionarje.
Vlada podpira organizacijo posveta Varnost lokalnih funkcionarjev je varnost demokracije.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve