Slovenski in madžarski vesoljski sektor o možnostih za sodelovanja na področju vesoljskih tehnologij

V okviru dogodka se je predstavilo 10 slovenskih ter 9 madžarskih podjetij oziroma institucij, ki želijo krepiti mednarodno sodelovanje. Dogodek je organizirala Slovenska vesoljska pisarna v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Veleposlaništvom Madžarske.

Iz Slovenije so s predstavitvami sodelovali: Balmar, SkyLabs, Le- tehnika, raziskovalni zavod Genoplant, Kemijski inštitut, Tekstina, Sinergise, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za strojništvo Ljubljana ter Geocodis.

Iz Madžarske so sodelovali predstavniki kar devetih podjetij: PULI, REMRED Space Technologies, Budapest University of Technology and Economics, Infobex, Aedus Space, C3S, eCon Engineering Kft., AXON Cable, and Sigma Technology Hungary.

Szabolcs Szolnoki, državni sekretar, ki je v okviru Ministrstva za gospodarstvo Madžarske pristojen za tehnologijo, vesolje in obrambo, je v nagovoru poudaril: »Leto 2025 je za vesoljsko industrijo posebno iz več razlogov, saj letos praznujemo 50. obletnico Evropske vesoljske agencije (ESA), 10. obletnico polnopravnega članstva Madžarske v ESA in pristop Slovenije k organizaciji. Evropska unija pripravlja nov regulativni okvir za vesoljski sektor tako imenovani zakon o vesolju. Hkrati se povečuje prepletanje vesoljske industrije in obrambnega sektorja z vidika zmožnosti, programov in financiranja. V tej situaciji je krepitev bilateralnega dialoga in sodelovanja izjemnega pomena. Tesno usklajevanje s sosednjimi državami je še posebej pomembno, saj imamo zaradi naše geografske bližine številne skupne izzive in interese. Madžarska se zavezuje, da bo aktivno sodelovala v teh procesih in spodbujala partnerstva, ki prispevajo k varnosti, konkurenčnosti in inovativnim sposobnostim Evrope. Prva madžarsko-slovenska konferenca in poslovni forum o vesoljski industriji, ki jo organiziramo v sodelovanju z našimi slovenskimi partnerji, predstavlja odlično priložnost za vzpostavljanje sodelovanja in podjetniških konzorcijev, temelječih na znanju, infrastrukturi in delitvi stroškov.«

Vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer se je v predstavitvi osredotočila na Slovensko vesoljsko strategijo do leta 2030 ter predstavila priložnosti krepitve sodelovanja med državama. Pri tem je poudarila: »Slovenija bo na podlagi kapacitet in potencialov vesoljskega sektorja v bodoče krepila tako sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo kot bilateralno sodelovanje z državami članicami  in globalno.«  Pri tem je še posebej izpostavila pomen sodelovanja s sosednjimi državami. Strinjala se je, da je madžarsko-slovenska konferenca in poslovni forum o vesoljski industriji, ki jo organiziramo v partnerstvu, odlična priložnost za vzpostavljanje in krepitev sodelovanja.

Balázs Zábori, CTO, REMRED Ltd. je dejal: »V podjetju REMRED Ltd. smo strokovnjaki za vesolje, vendar smo predvsem vizionarji. Trdo delamo, da oblikujemo temelje prihajajoče nove vesoljske dobe in prispevamo k osvajanju Lune, Marsa, Osončja in na koncu galaksije tako daleč, daleč stran. Zavezani smo, da postanemo uspešna vodilna inovacija v vrednostni verigi evropske vesoljske industrije v Srednji in Vzhodni Evropi na konkurenčni osnovi.«

Bilateralni sestanek

Pred samim dogodkom je na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport potekal bilateralni sestanek, ki ga je vodil  generalni sekretar dr. Mitja Blaganje ter so se ga udeležili predstavniki Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS).  

Pogovarjali so se o priložnostih sodelovanja industrije in raziskovalnih institucij v okviru vesoljskega sektorja. Ker je vodja madžarske delegacije pristojen tudi za obrambo, so pogovori s predstavniki MORS potekali na temo sodelovanja akterjev iz obeh držav tudi na področju obrambne industrije ter udeležbe na sejmih SIDEC in SOBRA.

Slovenski vesoljski sektor

Slovenija je v zadnjih letih uspela zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednjih podjetij. Ta so uspela prevzeti vodilno vlogo na posameznih nišnih vesoljskih področjih, predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij, novih materialov in treh slovenskih satelitov.

Slovenska podjetja in raziskovalne institucije delujejo skoraj v vseh segmentih vesoljskega sektorja. Slovenski deležniki so izvrstni v posameznih tržnih nišah, nekateri so celo med vodilnimi v svetu, kar je poleg inovativnosti in velike fleksibilnosti naša prednost.

Podjetja so v času od začetka sodelovanja z ESA:

• razvijala satelite in inštrumente zanje, kjer se iščejo in testirajo nove rešitve v smeri miniaturizacije, video posnetkov skoraj v realnem času in odpornosti materialov na težke razmere v vesolju, kar se lahko uporablja tudi za druge raziskovalne misije;
• aplikacije za uporabo satelitskih podatkov za najrazličnejše namene med drugim za monitoring stanja voda, suše in invazivnih rastlin, prostorske načrte, opozarjanje v primeru naravnih nesreč;
• razvijala so specialne nadzorne sisteme, sisteme za hitro obdelavo podatkov, še posebej za obdelavo in skladiščenje velikih količin podatkov, ki jih dobimo iz vesolja, kontrolni sistemi se uporabljajo pri izstrelitvi vesoljskih plovil;
• z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja so nadgrajevala obstoječe aplikacije, ki se uporabljajo v vesolju in na zemlji;
• razvijala so nove materiale, 3D tiskanje in postopke za obdelavo materialov, da se omogoči njihova uporaba v težkih razmerah v vesolju;
• Septembra 2020 sta iz Francoske Gvajane v vesolje poletela prva dva slovenska satelita – Nemo HD (Vesolje.si) ter TriSat (Skylabs). Julija 2022 je v vesolje poletel tretji slovenski satelit TriSat R (Skylabs, UM);
• slovenski znanstveniki so na podlagi podatkov Ese raziskovali še neznana področja vesolja;
• v Planici pa so izvajali »bed-rest« študije vpliva breztežnosti na človeški organizem, sedaj je tam ena od treh »človeških centrifug« ESA;
• slovenski znanstveniki in raziskovalci so aktivni na področju iskanja rešitev, ki so pomembna za zdravje ljudi (digitalni dvojček očesa, neinvazivno merjenje možne tromboze, zobozdravstvo v vesolju, manj invazivno merjenje vitalnih znakov in njihova obdelava, in drugi);
• razvijala robotske rešitve in rešitve za avtonomna vozila;
• razvijala nove komunikacijske sisteme (sprejemniki, oddajniki), ki omogočajo prenos velike količine podatkov iz ali v vesolje;
• mikrohladilniki za različne namene (na primer ohlajanje senzorjev na satelitih in drugih merilnih naprav);
• in še mnogo več.

Slovenska vesoljska strategija 2023 - 2030

Slovenija je v 2023 sprejela tudi Slovensko vesoljsko strategijo 2023-2030. Strategija je ambiciozna, vendar temelji na vseh dosedanjih dosežkih na tem področju: trije sateliti, merilni izdelki v francoski Gvajani, vrhunske aplikacije za obdelavo satelitskih podatkov, miniaturizacija tehnologije in ena od zgolj treh centrifug za izvajanje »bed-rest« študij v Evropi. Zasleduje cilj večje komercializacije raziskav in inovacij s področja vesolja, kar lahko pomembno prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Dogodek predstavlja odlično priložnost za vzpostavljanje in krepitev bodočega sodelovanja slovenskih in madžarskih podjetij in institucij v okviru vesoljskega sektorja.